Hi-Fi omarica, STEP-BY-STEP

[brincelj]

Počasi sem imel že dovolj poceni lesene omarice, ki je kar sopihala pod vso težo komponent. Pa še za vsako stvar sem moral najprej odpreti steklena vrata, kar je večkrat streslo ročko na gramofonu in komad skrajšalo za nekaj sekund. Omara je po nadgradnji sistema z 20 kg težko Integro lani že počasi »izgubljala svojo prvotno obliko«. Treba je bilo nekaj storiti in zaradi nemirne DIY žilice sem se lotil svojega projekta masivne Hi-Fi omarice.

1. ZASNOVA

Za znovanje sem uporabil ACAD. Bilo pa je precej Guglanja in prebiranja DIY objav drugih. Naposled sem se odločil za precej masivno izvedbo trinožne omarice, odprtega tipa. Prva verzija je bila s petimi policami, kar pa sem kasneje zmanjšal na štiri, saj bi bile spodnji dve polici malce prenizki; hkrati pa nisem hotel imeti omarice višje od samostoječih zvočniških škatel.
Nosilni okvir sestavljajo tri kovinske noge, prečke pa so kvadratnega prereza. Za nameček komplikacije sem zgornjo polico postavil na jeklenico, ki je v enem kosu prepletena pravokotno na glavne noge. Marsikdo me je vprašal, zakaj tako komliciram. Brez tega bi bila omara bolj ali manj povprečna. Res pa je, da sem zaradi tega projekt precej razvlekel, saj je bilo potrebno večino delavniškega dela vložiti ravno v te sestavne dele! Police so bile najprej mišljene iz 19 mm mediapana, a sem projekt precej podražil s poliranimi policami iz naravnega kamna (Nero Impala), 500x510x20 mm. Kamen je mešanica črne in sive, ki se lepo poda barvni kombinaciji sistema. In zakaj ne mediapan? Cenovno bi vse skupaj prišlo bistveno ceneje, a barvanje in poliranje MDF plošč bi pomenilo še več dela in vprašljiv končni izgled in samo upoabnost, sploh zato, ker sem želel imeti »gloss finish« površino. Pa tudi prah se manj pozna na »šekastem« kamnu! Kamnite so kot izdelek šle od kamnoseka naravnost na okvir – še umivati jih ni bilo potrebno – in s tem sem prihranil precej dela in končni izdelek naredil precej bolj »žlahten«.



Osnovni načrt glavnega okvirja.

Stopnje izdelave.

Pogled od spodaj na sistem jeklenice.



Sredinski disk.

Disk, na katere je postavljena polica.


Napenjalni valj.

2. GLAVNI OKVIR

Za noge okvirja sem pri sosedu inštalaterju dobil nekaj odpadnega materiala – debelostenske 2-colske cevi. Kvadratne pohištvene cevi 20x20 (delavnica v službi) sem najprej s polirko spoliral do sijaja, glavne tri cevi pa samo na mestih varjenja, da si nebi ob neuspešnem varjenju delal viška dela. Kolega mi je najprej »spikal« okvir, ki je nato šel k drugemu kolegu na argonsko varjenje. Po končanem varjenju je sledilo še poliranja (oblikovanje) varov in »šmirglanje« celotnega okvirja.
Tisti najbolj kompliciran del z zajlami pa je sestavljen iz kar (če sem natančen) devetnajstih delov. Polica je postavljena na tri nogice, narejene iz trde gume. Elementi na katerih počiva četrta polica so iz nerjavnega jekla (trije okrogli diski, skozi katere je napeljana jeklenica in sredinski disk, ki služi za preusmerjanje jeklenic pod določenim kotom). Ravno ta najbolj zanimiv sredinski disk sem pozabil fotografirati in ga lahko prikažem le kot 3D model. Jeklenica je »rost-frei«, debela 3 mm in je v enem kosu! V zadnji nogi je »štukana« z dvema zankama na matice. V notranjosti vseh treh nog je še sistem za napenjanje. Za to služijo trije kovinski valji, ki imajo na vrhnji strani utor za »imbus« ključ, vmes pa manjši ekscentrični radiu. Med temi valjei in glavno nogo pa je 3 milimetrska armirana guma, tako da jeklenica in noga niso v neposrednem stiku! Vse skupaj je v cevi pokrito s plastičnim pokrovčkom in je očem skito.


Zoran v akciji: "pikanje" z elektrodami

Mojster Dejan se pripravlja...

... na argonsko varjenje.

Medtem pa jaz opazujem od daleč.

Prvi nanosi temeljne barve.



Odpravljanje nepravilnosti na površini.


Vrtanje lukenj za jeklenico.

Zadnji nanos temeljne barve.

3. BARVANJE

Ker so bile cevi že enkrat uporabljen material, je bilo na njih polno prask. Za še večjo škodo na nogah sem bil drugič kriv sam, ker sem iz petih polic spremenil omaro na štiri. In tako je bilo treba na kar nekaj mestih še naknadno zgladiti površino. Več ali manj je bilo za mano kar nekaj brušenja na roke. Uf! Sledilo je (se ne spomnem natančno) nekaj nanosov akrilne temeljne barve, ki se je nato spet obrusila in zapolnila še zadnje praske na površini. Tako je bil končni sloj pred zadnjim nanosom lepo raven in gladek. Žal se je projekt večkrat prekinil in izgubil sem fotografije od finalnega, mokrega brušenja z brusnim papirjem #600. Tik pred zadnjim nanosom temeljne in mokrim brušenjem, pa je okvir dobil še šest lukenj za jeklenico. Preden pa je sledil nanos finalne barve, sem še testiral, kako se obnaša ta sistem »zajl« in kako bo prenašal precejšnjo težo police in gramofona! Že sama napeljava in napenjanje sta se izkazala kot zahteven projekt. Zaključna barva je črna mat, v dveh nanosih.



Finiš barvanje.

Še nekaj sestavnih delov:



Kovinski napenjalni kabli.

Pobarvani na črno.

Nogice iz trde gume.

Zaključni plastični pokrovčki.

4. SESTAVLJANJE OKVIRJA

Ker sem omarico zakompliciral z »zajlo«, je bilo finalno sestavljanje pobarvanega okvirja praktično edina muka pri celotnem projektu. Niti pri dolgočasnem ročnem brušenju glavnih nog ni bilo tolikokrat slišati »P.M.« kot pri končnem napeljevanju jeklenice. Zajla je morala biti pošteno napeta še preden sem jo napel s tremi valji v nogah! A v pol popoldneva in po tretjem prdcu mi je le uspelo zajle in diske sestaviti skupaj, žal s precej ranami na rokah in nekaj na finalni črni barvi… In okvir je bil končno sestavljen!



Sestavni deli pred montiranjem.




Nekaj korakov, kako je potekala montaža (tretja kaže, kako izgleda napenjalni valj v eni od nog).

Veselje...

... in napenjanje z imbus ključem.

Sledilo je le še vstavljanje polic, ki so že več kot mesec dni samevale v garaži in čakale na svoj krstni dan!







"Končno, končno stanje!"

Tako, toliko o mojem projektu masivne omarice… »La-Viva Masiva!« Omaro s komponentami si lahko ogledate v galeriji!

Lep pozdrav,
brincelj.


Od ideje do realnosti! (oz. kontra )

[knap]

Zelo lepo, za pohvalit.
Končne cena? , če ni skrivnost.

LP

[berni]

Zanimiva izvedba!
Škoda da nisi uporabil enakega principa za vse police.
Ne razumem edino zakaj si popikal z elektrodo in šele potem argonsko varil? Ponavadi se takoj argonsko zavari, ker če je malo žlindre ti pri argonskem varjenju šprica...
sorry da malo kritiziram a sem po naravi tak
Glede barvanja bi jaz raje dal prašno lakirati, ker je hitreje , ceneje in veliko bolj obstojno .
Čestitam...

[brincelj]

(čist pozabil!)

Cena:
police: 170 .-
barve: 35 .-
drejanje: 20 .-
pokrovčki: ~3 .-
zajle, ... ~5 .-
ostalo gratis

ca: 230 EUR

berni, kako misliš za vse police?
Za švasanje so bili drugi majstri za to, ne vem... Barvo sem hotel imet povsem mat, pa še za prašno barvanje je skočila ideja šele nekje vmes, ko je bilo že veliko narejenega.

[berni]

Mislil sem ,da bi bile vse police vpete tako kot zgornja. Seveda bi potem potreboval povezavo med stebri , da jih zajle ne bi potegnile skupaj. Bi pa moral napenjalec premakniti iz stebra - recimo v sredinski plošček(idealno mesto). Sredinski plošček pa izdelati tako da bi napenjal vse konce zajle.
Vsee zanimiv pristop , ki ni čisto vsakdanji..

[samob]

Odlično. Tako se dela. Edino škoda, da nisi vse tri podporne diske zakirnal, zaradi stabilnosti. Drugače pa super. Nalimi še kakšne fotke z "mašinami" v omarici.

lp Samo

[miran]

Zelo lep izdelek čestitam !
Všeč mi je ideja izvedbe sistema vpetja jeklenice. Edino kar bi dodal je vdolbina na podpornih diskih, v katero bi sedla konica nogice iz trde gume (kot je omenil že samob) ter kovinsko ogrodje napolnil z mivko/peskom/šibrami .

sicer pa kapo dol .... čestitam...
_________________
LP, Miran

[brincelj]

Diske in gumjaste nogice sem prej testiral, kako se bo vse skupaj obnašalo.
Trenje med gumo in kovino je pri tolikšni obtežbi precejšnje in ni bojasni, da bi bilo labilno! Je pa bil predviden tudi utor:


Mivka je bila tudi opcija, a se zaradi masivnih polic (ena ima ~14 kg) potem (še) za to nisem odločil.

Pa še to, kje sem našel osnovo za zgornjo polico, s tem, da je moja ideja način napenjanja (valji v nogah) in sredinski disk (z utori):


Komponente na policah so pa bolj klasika: http://www.audio-kontakt.com/index.php?page=view_gal&id_up=969