Tehnicne debate o reprodukciji

[AndrejS]

Zivjo,

tema naj bo namenjena razsodnemu debatiranju kako stvari delujejo, kje so prednosti in slabosti pozameznih resitev. Odprta je za obravnavo naprav na splosno.

Se dobro, da je katalogiran pod ostalo.

Recimo, da nadaljujemo z DSD resolucijo od tukaj.
http://audio-kontakt.com/forum/viewtopic.php?p=80600#80600


LP, A.

[ambasador]

Ne žvečim digitalno, me je pa pritegnil zelo poljudno napisan članek Paola Nutija (AudioReview št.333) z naslovom Zakaj HD.
Če poskusim prevod/obnovo tistega dela ki se tiče 16bitne reprodukcije CD-ja:

...96dB absolutne dinamike CD-ja zadošča za tisto kar išče avdiofil?
...po opisu kako se je v analognih časih testiralo signal na 0dB in če je prišlo do +3dB konice, se ni nič zgodilo - razlaga kako 0dB na digitalni tehniki povzroči katastrofalne učinke na glasbo - in prisili tehnike da gredo vsaj za 6dB navzdol, če že ne 10! Tako v startu izgubiš 1bit in jih ostale 15. Temu je potrebno odšteti LSB (last significant bit) ki mora biti na razpolago, vsaj delno, ditherju (rahli dozi vbrizga šuma) ki prepreči popačenja na nizkih nivojih. Tako ostane samo 14bit na razpolago.
Če izvzamemo izjeme, glasbeno izvajanje terja okoli 30dB dinamike in po mali matematiki 14-5=9bit ostane za opis drobnih signalov (pomeni razpoložljivih še 512 nivojev).
Tukaj pride 'lepota' - kot vemo je glasbeni dogodek sestavljen iz direktnega in odbitega zvoka (eho prostora dogodka). Ta eho je 15-18dB tišji od direktnega zvoka če sedimo na eni tretjini oddaljenosti v prostoru.
V formatu CD imamo tako na voljo 6-7bit za prve refleksije - kar se reducira na 4bit za nadaljne refleksije. Oziroma lestvica 16, 8, 4 nivoji.

Iz navedenega postane hitro jasno kako dobrodošli so dragoceni 4 realni dodatni biti resolucije HD formata. Razpoložljivost za opis finih detajlov zvočne scene je ranga 6-8bit oziroma 64-128 nivojev. Napredek je vsaj toliko velik kot prehod iz MP3 na CD.

Mislim da sem ujel smisel članka in ga dovolj razumljivo obnovil. Ne me lovit za številke, ker niso zrasle na mojem zelniku. Poanta pa je vsekakor PRAKSA in kaj se dogaja v praksi in kako se to pretlači skozi CD format. Zato trditve da je ta format popoln ne pridejo v poštev. Vsaj ne za zahtevno akustično glasbo. Za elektrificirano pa je sigurno zelo ok, perfekten, že dolgo.
_________________
Carpe Diem

[orc.perc]

..zanimiva debata na to temo..

http://www.gearslutz.com/board/high-end/866888-did-sony-just-get-back-into-dsd-big-time.html
_________________
-1/3oct.REar

[vintagesonic]

[ambasador]

[AndrejS]

Zivjo

Tole sta pa super startala z nesporazumom.
Mi je tko vsec, da sem spil eno pivo.

Logicno je, da ne bos snemal clip-a, pa ce je to trak ali digitalka.


A.

[vintagesonic]

[longplay]

Compact disc že dolgo ni več aktualen.
Naslednik compact disca je bil 20 bitni HDCD sistem.
Z HDCD se je začel pohod visoko ločljivega zvoka.
Že pri snemanju le tega se analogni valovanje pretvori z vzorčenjem 88,2 khz, in dolžino 20 bitov.
Vzporedno se pojavi z njim tudi Sony-jev Super Bit Maping.
Vendar je bil postavljen na glavo bil je le postopek pri katerem se je 20 bitni signal spremenil v 16 bitnega, in se je vnašal digitalni šum.
Nato se pojavi JVC-jev XRCD kot optimizacija za izbiro naprav za izdelavo matric za tiskanje cd-jev.
Nato privozi DAD sistem z svojimi 96khz sprva z svojimi 20 biti tu je bil Pioneer zelo dejaven založba Chesky pa tudi ni zaostajala.
Nato sledi DVD-audio z lossles data compresion metodo (MLP) 24 bit in vse do 192 khz.
Z njim pa se pojavi tudi konkurent SACD z direct stream digital sistemom, in dinamičnim odzivom preko 120 db katerega metoda snemanja 1 bitnega signala naj ne bi vsebovala allias filtrov, in decimacije med samim snemanjem.
Aja pa tole sem še pozabil njegova največja slabost je da vsebuje vodni žig, in ga je nemogoče presneti v izvorni obliki.

[AndrejS]

Zivjo,


Je zanimivo ja.

Razvoj tehnologije je na isti polmer ploscka tlacil vedno vec podatkov.
Najvec je bilo vlozenega v laser, servo laserja in odbojno plast ploscka. Format zapisa je rastel s razpolozljivim prostorom.

Sedaj pa cudno stanje, imamo vec formatov zapisa kot kadar koli prej in vsi brez nosilca. Tega se ni bilo.
Poleg tega, je zakonodaja glede imetja pravic na tem podrocju popolnoma razstresena. Redka edicija vinyl plosce z leti morda drzi vrednost. Tele bitke pa vprasanje kaj z njimi naredis, ce se jih navelicas. Prav veliko ne v trenutni situaciji.

Iz zgodovine vlecemo za sabo vinyl, CD in pogojno se kaseto (domaca raba). Ostalo ni prezivelo casa, ceprav bi DVD audio lahko bil komot v uporabi. Se mi vidi cisto smiselen, ce bi imel kaksen copy control mehanizem. Prav tako SACD.

Ce dobro pomislis je trdi disk se najmanj stabilen medij. Na ene par CD-jih starejsih od 15 let je sedaj zacela odpadat odbojna plast.

LP, a.

[AndrejS]

longplay

A ves kaj vec o tem kako je vtisnjen watermark v podatke?


LP, a.

[vintagesonic]

[AndrejS]

Zivjo,

Ni zelo sveze, je pa na kratko razlozeno...
http://www.sony.net/Products/SC-HP/cx_news/vol17/pdf/tw_saud.pdf

Kolikor razumem sliko 4 je watermark vkodiran na mesto kaksne 0, vendar dovolj kratek pulz, da se prepozna kot watermark, asic cip potem ve, da je na tem mestu misljena 0, ugotovi pa, da je bil to copy controll bit.

Se pravi, SACD ne mores presneti samo zato, ker nimas taprave opreme za pecenje. Ce bi ga presnel, bi najbrz tale cip CXD2750AQ blokiral.
To se pravi, da gnericni HW citalec najbrz ne ve, da je SACD presnet.
Ce je pa se inkriptiran je pa ocitno game over, vsaj ne brez znatnega truda.

Malo tezko razumem, zakaj so pred casom tako mocno zascitili, sedaj pa poskusajo odprto prodajati nezasciten DSD format. Morda prvi korak, samo za popularizacijo. Se vedno zahojeno postavljne format v zelo nenavadne kombinacije hardverja.


LP, Andrej

[jacoby]

[ambasador]

Gledano malce historično sta medija, ki sta resnično zaznamovala obdobje nosilcev zvoka pravzaprav samo LP in CD. Vinil je v dobi analogije kraljeval popolnoma suvereno, brez dejanske konkurence. Pojav kasetofonov in velikih kolutarjev na trak je bil le stranski produkt. Prvi več ali manj zaradi končne kvalitete kopije posnetka, drugi zaradi cene.
--------------------------------------------------------------------------------------------------
Nisem šel preverjat in bom malo na pamet blejal:

Zaznamovati obdobje, hm, odvisno kako gledaš na stvar. Če pomislim na popularnost - vprašanje če ni CC (compact cassette) bil prodan v več primerkih kot LP (posnete+neposnete kasete). Kljub temu da je CC era trajala pol manj let kot LP.
CC so kupovali IN UPORABLJALI nonići, stare mame, hišne pomočnice, otroci, ženske - kar za LP ne morem trditi. Da ne omenim koliko tega se je prodalo za uporabo v avtu. Smo že pozabili... CD-ji ne pridejo do kolen CC-ju po uporabljenosti v avtu. (tudi montiral avtoradije, pa nekaj vem o tem).
Pri meni doma se je znašlo skoraj toliko kaset kot LP-jev, čeprav jaz nisem kupil ene kasete od 1974 leta ko sem prešaltal na Hi-Fi. Vse je privlekla mularija in žena + sorodstvo za rojstne dneve otrok in tudi vmes, kar tako. V manj kot desetih letih, jaz pa sem zbiral LP-je celo večnost.

Ne razumem zakaj so ubili CC. Predpostavljam da zato ker CD ni in ni dolgo časa mogel 'vzleteti', komercialno, seveda. Zato šus u glavo CC-ju. A tudi sebi so s tem dali šus v denarnico. Tako ko se ozrem nazaj, mislim da so se odpovedali velikemu kosu pogače, ki bi ga sicer imeli. Ljudje pa so bili osiromašeni zelo popularnega formata, ki ga CD ni mogel nadomestiti.
Kaj vse se ni govorilo o trajnosti CC. Toda jaz še danes hranim 39 let staro kaseto, ki sem jo posnel v živo za moj 18. rojstni dan, ko je soseda kričala opolnoči na enega prijatelja, ki ji je scal skozi ključavnico v spalnico...

Za Hi-Fi klasično glasbo je CC bil dokaj neuporabna zadeva, zato pa fenomenalen za popevke, rock, domačo glasbo, otroške pravljice.. ker niti ceneni kasetarji niso delali zgage pri poslušanju (ni bilo sikanja, metalnih prizvokov, utrujajočih primesi in drugih grobih napak - katerih pa sta tako LP kot CD polna - če so ceneni).
_________________
Carpe Diem

[AndrejS]

Zivjo,

Pri obravnavi formatov je neizbezno dejstvo, da je tehnologija strmela (in se vedno) k temu, da medij volumsko zmanjsa. Zadnje case medija prakticno ni vec.

Stara kasetaje bila dobro premisljena, robusten medij, vlika gostota zapisa/volumen ter enostavna elektronika za branje. Vse skupaj zelo nebcutljivo na vibracije. Moznost za resne poskodbe le prisotnost magnetnega polja. Pa se waterproof ce hoces

Morda so kaseto pritisnili ob zid, ker je ravno takrat startal sony mini disk. (kompakten player/recorder neobcutljiv na vibracije in izpisuje naslove pasmi)
Zanimiva in sposobna stvar, ki ni nikoli poletela zares. Nenavadna kombinacija optike in magnetnega zapisa. Mogoce res zelo kompliciran pristop, kjer potrebujes ogrnomno digitalne tehnike in finomehaniko.
Kolega se danes snema live koncerte nanj in potem premece v comp.

CD je temelj digitalnega predvajanja. Na velikosti medija so vlekli niti proti DVD avdio, DSD pa zalozniska industrija ni pognala zanimanja. Ko gledas formate moras gledat celo verigo, izvajalce,snemalce, zaloznike, trgovce, proizvajalce HIFI opreme, trgocve HiFI opreme, stanje na trgu.
Tile novodobni poskusi computer digitalnega avdia dokaj jasno namigujejo na to, da bi radi (ne)koga zrezali iz pogace.
Zabavna industrija se vedno obraca miljarde in kam boljse, ce lahko 1 fajl posles tisocim. Se tiskat ti ni potrebno.

Prednost digitalne tehnike pred analogno je, da lahko preskakujes pesmi s pritiskom na gumb. O vsem ostalem lahko debatiramo.


LP, A.