Ukvarjanje s HI-FI sistemom ali poslušanje glasbe?

[pinus]

Ja, kar pravi @AndrejS je teoretično-tehnično res, je današnja realnost, ekonomičnost, rukneš gor 500w in več D klase, ali AB in "svira" vse od kraja ,npr tudi 83db, 2 ohma itd., samo vprašanje kako, oz. kaj pravijo ušesa.. Tisti, ki jih (nas) zanimajo lampaši , ali okorog 50-100w fine tranz A klase (npr Accu. in podobno), pa s "kištami" takih karakteristik nimamo kaj početi...

Npr, ko sem samo poiskusil SET Coincident monobloka na gornji del ESS Transar, je iz enot prišel samo šum, brez glasbe..., JBL pa ženeta (tudi npr 4344 ali 112) brez problema za "normalno" poslušanje - seveda ne z avtoriteto in SPL-om manjše diskoteke, ki so ga ti zvočniki sposobni...
Torej, za npr. take tipe ampov, sta omenjena parametra le pomembna... lp

[joztom]

Danes je zares poceni izvajati aktivne zvočnike, lahko klasično ali digitalno. Če si predstavljamo, koliko amperov gre, preko uporov in kondenzatorjev, jalovo na maso pri pasivnih kretnicah, pa da prištejemo še spreminjajočo impedanco, le-to frekvenčno odvisno od parametrov zvočnikov, si nikakor nobeden ne more zamisliti kot vrhunski sistem neki pasivni komplet, pa magari SF. Že kapacitivnost in induktivnost dratov za povezavo in dolžina linij sta sporni za vrhunski rezultat 3D zvočne slike, če je sploh na posnetku. Ko so proizvajalci pogruntali težave, še najraje to kompenzirajo s priračunanim ringingom za "svetlejši" zvok, ki naj bi ga standardni kabli pojedli. To je zelo prezentno pri Nemcih s kakšnimi Burmestri. Nato nastopajo kablaši, ki s preračunano induktivnostjo in upornostjo le-te ekscese kompenzirajo. Treba je imeti srečo in debel tošelj za tovrstne igre.
Nekako se standardom za želeni vršni SPL (lahko rečete temu dinamika) v obravnavanemu prostoru ne moremo izogniti, ali zadosten premer basa ali celo dva polovična, kar približno kompenzira stanje, gledamo izvor iz dveh točk pa amen. Potem še upoštevajmo standardno reverberacijo sobe, ki jo nekako lahko kompenziramo z dodatki na tleh, stenah, stropih.... Žal umetniki poslušajo le ekspandirane zvonce na DarkSideOfTheMoon in drugih težaških klasikah, ker si normalne dinamike, zaigrane na mačje čeve, npr na St.MartinInTheFields, iz živih koncertov, ne predstavljajo. Vedno je pravi posntek le binauralen in nedodelan, ampak kje ga najti? Pejtenaveselico, pa si spucajte ušesa na 15" basih, ne pa prežvekovat ForzioneSciuba, pa čeprav dodelan sistem to zares odigra v nulo. Ja, star sem že.

[Njegoš]

Zdaj ste totalno zabluzili, da se sami več ne razumete poante.


Lp

[joztom]

No, in kaj smo zabluzili, mojster, govora je bilo o želeni dinamiki v prostoru??

[NLP]

+ tega da vedno več proizvajalci zvočnikov objavljajo specifikacije meritev zvočnikov iz simulacije SW-ja in ne iz anehoične testne sobe.
Če pa že imajo uraden certifikat, pa je graf zglajen na 1/3...
_________________
Nenad P.

[ajka]

[ambasador]

[matej]

Zadnja dva odstavka sta za v okvir in na steno.

[AndrejS]

Ajka, kaj je to dinamicni kontrast izrazen v dB?

Andrej

[bogomir 4051]

Ajka, ne nasedaj provokacijam.
Ce pa v resnici ne ve, lzvoli : je razlika med najtisjo in najglasnejso pasazo.

lpm
_________________
miro

[ambasador]

[AndrejS]

[ambasador]

Pri Ravelovem Boleru se skladba počasi odvija od zelo male glasnosti do viška, ki ga zmore orkester. Področje od do bi bilo dinamično področje. O kontrastu bi govoril, kadar pride do nagle spremembe glasnosti. Razlike, ki si takoj sledijo.

Eno je povezano z drugim, ni pa nujno oboje enako dobro. Imam test, kjer so primerjali top Bowers s Palladium Klipsch-em. Ta tako, oni onako, dinamično v skrajnostih podobna, a navdušujoče, kako Klipsch strmo pospešuje tiste tri wooferje. Torej dinamično podobna, a kontrasti na Palladiumu več kot očitno izstopajo.
Wooferji so lahko cokla, niso odzivni. Vse prevečkrat tweeterji in midi skočijo, oni se pa šlepajo odzadaj. Hudi ojačevalci popravijo to sliko.
_________________
Carpe Diem

[AndrejS]

[Zuluf]

Zabluzili že od začetka. Glasba in zvok nista eno in isto.
Audiofilska preokupacija oz. uživancija je povezana z zvokom. Je povsem vseeno ali je ukvarjanje z zvokom hardverske ali softverske narave.

Dobra glasba bo pa špilala na vseh plastičnjakih. Me ne preseneča, da lahko človek uživa ob predpotopnem sonyjevem stolpu. Pač ni bil okužen s hifi virusom. To ga ne zanima, to ni njegov hobi. On ima rad glasbo. Če ne poslušaš glasbe, ampak se "drogiraš" z zvokom, šele potem lahko nastane problem o katerem teče beseda - izbiranje sistema in posnetkov... Številni audiofili se z lahkoto odrečejo super glasbi zaradi slabega posnetka, kaj šele poslušanju glasbe na slabem sistemu Enkrat mi je nekdo rekel, da je škoda sistema za tak posnetek Sem dal gor nekaj z albuma Reload.