Pomoč pogostih vprašanjPomoč pogostih vprašanj   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se   Tvoj profilTvoj profil   Prijava za pregled zasebnih sporočilPrijava za pregled zasebnih sporočil   PrijavaPrijava 

Problematika analognih/digitalnih trendov v snemanju
Pojdi na stran 1, 2, 3  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po www.audio-kontakt.com forumu -> Ostalo
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
vintagesonic



Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1260
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Čet Dec 13, 2012 14:06    Naslov sporočila: Problematika analognih/digitalnih trendov v snemanju Odgovori s citatom

ambasador je napisal/a:
Vintage in analogija in analogno snemanje

Veliko povedanega drži. Bi pa pripomnil, da se analogija ni nehala z vintage-m in se naprej razvija. Nekatere vintage naprave imajo še danes kaj povedati (če so v neobrabljenem stanju).

Na digitalno se je pričelo prehajati v 80 letih zato, da se 'zaobide' nekatere nepremostljive probleme analogije. Pričeli so pri snemanju glasbe, ko so kolutni studijski magnetofon zamenjali za digitalnega. Večja dinamika, manj šuma, boljša nevtralnost (kot nasprotje koloracijam analognega) se je takoj pokazala.

Čas je potem prinesel digitalne snemalne/mešalne mize. Tu je potem ven skočil problem multikanalnega digitalnega mešanja - dviganje/spuščanje volumna posameznih kanalov in mešanje z desetinami drugih kanalov je naredilo mini kaos med raznimi clock-i, biti, fazami in kdo ve še čim. Končni izdelek pa grob, neotesan, oster, zmeden. Skratka tehnologija ki še ni dozorela za tako početje. Odtod vračanje starih analognih mešalnih miz.

Ni pa fer, da se vintage pod krinko teh miz uporabi kot dokaz, kako je nekoč bilo vse bolje kot danes. Še posebej ne zato, ker ta boljši posnetki niso nastajali na 100kanalnih mešalnih mizah.

Tudi jaz častim ta boljše vintage posnetke (pa tudi današnje). Toda pozor - ti so nastajali preden so uvedli analogne (površno rečeno 100 kanalne) mešalne mize. Torej je tehnika z mešalnimi mizami bila ovira že tedaj. Danes z digitalnimi je samo še potencirana.


Tudi jaz se bi strinjal z delom tvojih pogledov na problematiko vintage profesionalne opreme, ne pa v celoti. Upam da zaradi tega ni nekih zamer, ker je vse več ali manj samo debata in razkrivanje pogledov posameznikov na enako temo.

Torej, prihod digitalne tehnologije tudi v področje zvoka in snemalne tehnike je na nek logična posledica digitalizacije videa in nasploh računalniške tehnologije. Ko se analogni signal pretvoti v digitalni, je za nadalnji proces obdelave podatkov popolnoma irelevantno ali je v ozadju zvok, video ali slika. To je pač zbirka digitalnih podatkov, ki jih posamezni programski paketi s podporo računalniške strojne opreme ustrezno obdelujejo z namenom, da dobimo končni izdelek, ki ga lahko predvajamo, prenašamo ali shranjujemo na ustreznih medijih. Podobno zgodba je bila sicer tudi v analogni tehnologiji, vendar je analogija imela svoje prednosti, še več pa pomanjklivosti za vsakdanje aplikacije oziroma uporabo.

Problem digitalne tehnologije na področju digitalnih avdio mešalnih miz sem poizkusil pred časom obrazložiti v sosednjem postu, tako da se ne bi ponavljal.

http://www.audio-kontakt.com/forum/viewtopic.php?p=63069&highlight=#63069

Začetek digitalnih mešalnih miz je bil iz današnjega stališča resnično precej klavern, vendar današnja tehnologija že omogoča popolnoma ustrezno kvaliteto zvoka v primerjavi z analogno tehnologijo. Problem nastane v dejstvu, da sta si analogni in digitalni posnetek že v svoji osnovi nastanka deloma različna. To lahko uporabimo kot prednost ali slabost. Odvisno od pristopa k strokovni analizi problematike ali subjektivnega pristopa posameznikov in referenc glede ocenjevanja zvoka. Prvi je bolj tehnične narave, drugi je bolj glasbeno zvočno obarvan. V principu se ne bi smela izključevati, čeprav ravo naš portal kaže nepremostljivo vrzel v dojemanju obeh svetov.

Problemi ki so se pojavljali v začetnem obdobju proizvodnje digitalnih mešalnim miz so v večini primerov danes že preteklost s predpostavko, da govorimo o vrhunskih izdelkih na področju profesionalne elektronike. Bazični problem ki se mi kaže v današnjem času je predvsem v nekritičnem posploševanju in nerealnih pričekovanjih posameznikov glede kvalitete posameznih komponent ali celotnih sklopov glede na končno ceno izdelka. Danes lahko dobite 100 kanalno digitalno mešalno mizo v rangu od nekaj tisoč evrov do nekaj stotišoč evrov. Če k temu priključimo še serijo digitalnih delovnih postaj, ki uporabljajao emulacijo kontrole parametrov mešalne mize preidemo v področje, ki enostavno ni več obvladljivo.

Vrh ledene gore seveda predstavlja nekritična uporaba vrste cenenih takoimenovanih software-skih “ plug in-ov”, ki na račun všečnega grafičnega vmesnika zavaja večino uporabnikov glede kvalitete samega zvoka. Na tak način si lahklo doma sestavite poceni “home production” glasbeni studio in živite v prepričanju, da ste naredili posel stoletja. Če k temu dodate še poceni replike kitajskih mikrofonov in nekaj sto evrov vredne aktivne studijske monitorje je zgodba zaključena. Občutek ki ga daje množica programov na ekranih seveda ne more biti ekvivalentna vrhunski mešalni mizi in ustreznem akustično tretiranemu okolju. Končni rezultati v smislu glasbenih posnetkov so žal primerni zatečenim pogojem.

Če se vrnem k izhodiščni temi menim, da število kanalov mešalne mize ( če je ustrezne kvalitete) ni v korelaciji z kvaliteto končnega izdelka. Osnovni problem analognih mešalnih miz se je pojavil na račun nefleksibilnosti avtomatike mešanja. Določena produkcija pač zahteva ustrezno število neodvisnih virov/kanalov zaradi same specifike končnega izdelka.

Namreč, včasih si je potrebno resnično naliti čistega vina, da lahko trezno razjasnimo detalje mozaika. Izdelki ki se pojavljajo na trižču profesionalne avdio opreme so striktno vezani na zaheteve klientov, ki to opremo kupujejo. In tukaj se zgodba za področje audiofilov začne rušiti. Več kot 50% današnje svetovne “proizvodnje” glasbenih posnetkov ( mogoče celo več ) se producira za potrebe filmske industrije, ki diktira tempo na podjočju zvoka in slike. To je neizpodbitno dejstvo. S tem se moramo pač spijazniti. Ne verjamete?

Popolno napačno mišljenje je, da se večina bajeslovnih profitov v tej industriji dogaja za potrebe raznih “biberčkov” , “ gagic” in podobnih izvajalcev, ki kraljujejo na svetovnih POP lestvicah. To je totalen strel v prazno. Če ne bi obstajal Hoolywood , bi bila vsa avdio produkcija hudo v rdečih številkah in pod vodo. Da ne govorimo o kakih oh in sploh jazz, blues ali rock produkcijah. Na ameriškem trgu je edina panoga, ki bi mogoče lahko preživela od prodaje glasbenih nosilcev “country muska”. Zato je večina prestižnih ameriških studijev, ki še vedno razsipavajo z investicijami v gradnjo in opremo, razen v Hoolywood-u samo še v drugih studiih, ki so vezani na filmsko produkcijo in deloma Broadcasting hiše. Izjema je samo še Nashville- Tennesse. V ameriški mesečni publikaciji MIX magazine je več kot polovica člankov vezana na ti dve lokaciji. Hiper uber znani pop/rock/house zvezdniki so morali lepo zavihati rokave in se spet odpraviti na svetovne mega turneje, da si naberjeo cekine v malho. Časi sedenja v mehkih foteljih in čakanja kako jim bodo tekli procenti od prodaje nosilcev so že davno mimo.

Iz istega razloga se je industrija obrnila tudi v zakladnice starih posnetkov in jih poizkuša na 367 načinov zopet plasirati na tržišče. Jasno da jih ne more današnji razvajeni publiki ponuditi v enakih paketih kot pred leti, ampak jih ponuja v obliki I tunes, Hi-res paketov, za mastne denarje. V določenem obdobju jim je veliko preglavic naredilo piratsko kopiranje materialov preko medmrežij, vendar kaže da bo tudi te zgodbe sicer počasi, ampak zagotovo v nekaj letih konec. Folk je res inovativen in prisotnost globalizacije izničuje napore te industrije, vendar je pritisk na oblastnike v smislu nacionalnih zakonodaj in pričakovanega dobička čedalje hujši. Vojna zagotovo še ni končana zaradi ene izgubljene bitke.

V nadaljevanju se sicer lahko osredotočimo na posamezne segmente problematike določene tehnologije ( analogna, vintage, vinyl, mastertape high res) vendar ostaja dejstvo, da je bitka z mlini v načelu izgubljena. To še vedno ne pomeni, da ne more ostati relativno velika skupina privržencev analogne tehnologije, ki bo zagovarjala svoje argumente nasproti globalnim privržencem digitalizacije. Za zelo ozko področje profesionalanega avdia sem prepričan da bo to večna tema.

Osebno poizkušam delovati na obeh področjih, ker ima vsako od njih svoj čar. Vintage Hi-Fi pa itaq ( kako lepa slovenska beseda), kajne?

LP Wink
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
ambasador



Pridružen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 4171
Kraj: izola

PrispevekObjavljeno: Pet Dec 14, 2012 12:44    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kakšna zamera neki, te prosim!
Zelo se strinjam s tvojimi trditvami, edino mi je novo, da so že rešili vse probleme večkanalnih digitalnih miz - kar je super!

Če izvzamem produkcijsko glasbo (narejena v studijih tudi s pomočjo efektov, nasnemavanja itd - proti kateri nimam nič, bog ne daj) vidim nepremostljive(?) probleme pri zajemanju glasbe v živo kadar gre za večje orkestre - če se snema z veliko mikrofoni in gre na mešalno mizo.

Mikrofoni so postavljeni relativno blizu eden drugega (po sekcijah orkestra) in je nemogoče, da ne 'ujamejo' tudi malo sosednje sekcije. Ker je med njimi razdalja - nujno se to ne ujema med sosednjimi mikrofoni, ampak je prisotna neka zakasnitev. Na mizi to sestavijo in v posnetkih se naselijo vse te nekoherentne informacije. Da ne govorim o reverbu dvorane, ki ga vsak mikrofon drugače sliši že zaradi drugačne pozicije v dvorani, višinskih razlik med njimi in tudi ker se ne uporabja isti tip mikrofona za vse instrumente (da o njihovih predojačevalcih ne govorimo).

Nadalje je tu težava s harmonsko strukturo. Instrument se ne sliši enako če ga poslušaš od blizu ali od daleč. Multikanalno posnet orkester se ne sliši kot v resnici - instrumenti so 'presvetlo' obarvani (mikrofoni blizu), potem je tu pin-point pozicija v stereo sliki, ki v naravi niti približno ni tako (mešalna miza to naredi umetno) ambienca pa je itak en miš-maš, se bolj izniči in izmaliči.

Tudi dvokanalno posneto, ko so mikrofoni obešeni pod stop na zajli se sliši tako - kot bi odzgoraj poslušal. Sploh opero, ko se pevci premikajo po sceni, so včasih morali snemati tako - potem se pa Marija Callas sliši kot da ima zaprt nos. Danes jim dajo brezžične mikrofone? in na mešalni mizi tekajo levo desno?
_________________
Carpe Diem
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Telefon: 030389877
vintagesonic



Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1260
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pet Dec 14, 2012 16:06    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

ambasador je napisal/a:
Kakšna zamera neki, te prosim!
Zelo se strinjam s tvojimi trditvami, edino mi je novo, da so že rešili vse probleme večkanalnih digitalnih miz - kar je super!

Če izvzamem produkcijsko glasbo (narejena v studijih tudi s pomočjo efektov, nasnemavanja itd - proti kateri nimam nič, bog ne daj) vidim nepremostljive(?) probleme pri zajemanju glasbe v živo kadar gre za večje orkestre - če se snema z veliko mikrofoni in gre na mešalno mizo.

Mikrofoni so postavljeni relativno blizu eden drugega (po sekcijah orkestra) in je nemogoče, da ne 'ujamejo' tudi malo sosednje sekcije. Ker je med njimi razdalja - nujno se to ne ujema med sosednjimi mikrofoni, ampak je prisotna neka zakasnitev. Na mizi to sestavijo in v posnetkih se naselijo vse te nekoherentne informacije. Da ne govorim o reverbu dvorane, ki ga vsak mikrofon drugače sliši že zaradi drugačne pozicije v dvorani, višinskih razlik med njimi in tudi ker se ne uporabja isti tip mikrofona za vse instrumente (da o njihovih predojačevalcih ne govorimo).

Nadalje je tu težava s harmonsko strukturo. Instrument se ne sliši enako če ga poslušaš od blizu ali od daleč. Multikanalno posnet orkester se ne sliši kot v resnici - instrumenti so 'presvetlo' obarvani (mikrofoni blizu), potem je tu pin-point pozicija v stereo sliki, ki v naravi niti približno ni tako (mešalna miza to naredi umetno) ambienca pa je itak en miš-maš, se bolj izniči in izmaliči.

Tudi dvokanalno posneto, ko so mikrofoni obešeni pod stop na zajli se sliši tako - kot bi odzgoraj poslušal. Sploh opero, ko se pevci premikajo po sceni, so včasih morali snemati tako - potem se pa Marija Callas sliši kot da ima zaprt nos. Danes jim dajo brezžične mikrofone? in na mešalni mizi tekajo levo desno?


Tehnika snemanja glasbe je področje, ki se nenehno spreminja in prilagaja danim okoliščinam, kljub temu da v osnovi veljajo neka stroga pravila. Za njih je zaželjeno, da bi se jih vsaj v večini držali in pretežni meri upoštevali. Na podlagi dolgoletnih izkušenj posameznikov in predvsem produkcijskih hiš so se izoblikovali vzorci snemanja, ki predstavljajao neko stično točko, okoli katere nastajajo različne variacije na osnovno, reciva temu mikrofonsko postavitev.

Ne obstaja uniformna postavitev mikrofonov za vsako aplikacijo, ampak se je potrebno vedno prilagoditi dani situaciji. Če na temu mestu izzvzamemo, kot jo ti imenuješ »produkcijsko glasbo«, se lahko osredotočiva predvsem na snemanje simfonične glasbe ali pogojno operne.

Torej, v idealnih pogojih bi bilo potrebno v studiu ali koncertni dvorani poiskati točko, kjer se orkester sliši najbolj tonsko uravnoteženo in akustično ustrezno glede na prostor v kateremu je umeščen orkester. Zavedati se moramo, da v realnosti ne obstaja idealna postavitev orkestra ampak samo optimalna. Ko najdemo najbolj optimalno mesto poslušanja, lahko postavimo točko, v kateri se naj bi zvok najbolje prenesel na nosilec posnetka. To naj bi bilo mesto našega centralnega ali bazičnega mikrofona. Ampak pozor, če je to teoretično najbolj ustrezno mesto za poslušanje , še ne pomeni da je to najbolj optimalno mesto za postavitev mikrofona. Kajti zavedati se moramo najpomembnejšega dejstva, mikrofon ni naše uho. Od tu večina zablod »nedeljskih snemalcev« ki mislijo, da bodo s postavitvijo enega ali dveh mikrofonov v točki optimalnega poslušanja v dvorani dosegli tudi optimalni posnetek. Lahko se jim to posreči, lahko pa tudi ne. Zakaj? Ker različni tipi mikrofonov imajo različne tako-imenovane smerne, oziroma polarne karakteristike, ki definirajo geometrijske kote pokrivanja zvoka v določenem prostoru.

Ob različnih tipih ali karakteristikah mikrofonov ne dobite popolnoma enak zvok orkestra ali instrumenta. Vsaka karakteristika mikrofona ima svoj namen, zatorej ne obstajajo boljše ali slabše karakteristike , ampak predvsem bolj uporabne ali manj uporabne. Mikrofoni lahko zajemajo zvok večinoma samo s prednje strani ( kardioidna karakteristika ), enakomerno po vsem prostoru ( omni karakteristika ) ali v naprej določenem in specifičnem kotu istočasno spredaj in zadaj ( karakteristika osmice). S kombinacijo vseh teh različnih karakteristik lahko definirate širino pokrivanja orkestra ali kontrolirano izločite določene dele zvoka prostora, ki v zvočno sliko prinašajo anomalije zvoka.

Kombinacija različnih mikrofonov v centralni točki je lahko izvedena kot fizična postavitev posameznih mikrofonov ( M-S , Decca tree , X-Y itd ) preko ustrezne elektronske matrice ali kot konstrukcijska rešitev v enem ohišju mikrofona, ki ima več membran, katere so nameščene pod ustreznimi koti ( raznorazni stereo mikrofoni, večmembranski prostorski – recimo soundfield mikrofoni ).

Viseči "Decca tree"



M-S tehnika



X-Y tehnika



Prostorski "soundfield"





Idealna situacija je, če lahko z enim parom mono mikrofonov ali s posameznim stereo mikrofonom pokrijete večino spektra orkestra. To so v večini primerov samo mokre sanje tonskih snemalcev. Zakaj? Predvsem zato, ker poleg direktnega zvoka ki prihaja s sprednje strani, mikrofon pobira tudi refleksije prostora, ki so na prvi pogled absolutno seveda zaželjene, ker predstavljajao harmonsko strukturo zvoka, vendar samo do določene stopnje. Zavedati se moramo tudi, da je naše uho veliko bolj sofisticiran, možgansko kontroliran sistem, kot so to mikrofoni in mešalne mize. Poslušanje koncerta sredi dvorane je nekaj drugega kot snemanje tega istega dogodka. Zaradi tega se je potrebno posluževati določenih snemalnih «trikov«, ki naše možgane na nek način preslepijo in dajejo kasnejši vtis » accurate reproduction«. Če se to naredi z občutkom in na način ki v zvok ne vnaša neprijetnih občutkov, je lahko končni efekt zelo pozitivno presenetljiv. Od tu vloga multimikrofonske tehnike z ustreznimi faznimi in časovnimi kompenzacijami.

Vsaka dovolj kvalitetna profesionalna studijska digitalna mešalna miza ( SSL, Neve , Lawo, Studer, Euphonix , Stagetech) ima možnost tako imenovane »časovne ali fazne kompenzacije« mikrofonskih predojačevalnikov. Analogne mešalne mize te funkcije niso imele, so pa imele neke druge prednosti. To pomeni, da lahko fizične lokacije mikrofonov fazno uskladite na način, da vsakemu posameznemu mikrofonu določite ustrezno časovno zakasnitev glede na centralni mikrofon. Te nastavitve se glede na izkušnje snemalcev lahko nastavljajo v ms, frame-ih ali da je bolj priročno, celo v virtualnih cm. Teoretično to pomeni, da če gledamo s stališča faznih oziroma časovnih zakasnitev posameznih mikrofonov, točko zajemanja zvoka posameznega mikrofona fazno preselimo v izhodiščno točko centralnega mikrofona. To je povedano zelo teoretično in enostavno, ampak v praksi ni tako enostavno. Poleg faznih interakcij med mikrofoni obstajajo tudi še druge. Z veliko kilometrine na snemanjih so tudi v tem primeru rezultati presenetljivi.

V primeru opernih snemanj se večina snemalcev poslužuje tako-imenovanih PZM mikrofonov. To so enostavno povedano plošče , ki imajo v svojem ohišju vgrajene mikrofone in se jih položi na tla odra. Sliši se malce čudno, ampak tako je. Zaradi specifične polarne karakteristike samega mikrofona pokrivajo precejšnjo površino odra. Seveda niso edini izvor zvoka pevcev. To velja predvsem za snemanja, ki so v povezavi z video posnetki. Brezžični mikrofoni so strogo v domeni video produkcije. Noben resen posnetek opere, ki je izšel na mediju ni narejen z brezžičnimi mikrofoni, razen če je to zapis nekega posebnega enkratnega dogodka.



Kar se tiče postavitve mikrofona na določeni višini. Hmmm…..?
Če si v operi, orkester tudi ni na odru ampak v "orkestrski jami". Če si v Cankarjev Domu v sredini na prvem balkonu ( po mojem mnenju najboljša pozicija zvoka za poslušanje ) pozicija tudi ni v nivoju orkestra? Pozicija poslušalca v prvi vrsti parterja pred orkestrom tudi ni najbolj optimalna ?

Misliš, da je optimalna pozicija zvoka orkestra na mestu dirigenta? Dvomim. Če bi bila, bi v bližino njegove pozicije v višino ušes postavili glavni stereo mikrofon? To bi bilo še najbolj enostavno, ampak ni !

Cankarjev dom



Milanska Scalla



Včasih so ta vprašanja zelo kompleksna, odgovori pa zelo enostavni. Problem je, če zadevo obrnemo na glavo in si zagrenimo življenje. Lažje nam bo, če se pravočasno prepričamo, da na vsa vprašanja, nikoli ne bomo dobili vseh odgovorov.

LP


Nazadnje urejal/a vintagesonic Pet Dec 14, 2012 18:40; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
fjaka



Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1091
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pet Dec 14, 2012 17:32    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

to sem posnel 14.XI v Berlinski filharmoniji...izurjeno oko bo lahko preštelo več deset mikrofonov nad orkestrom...to je samo detalj...


_________________
šoo mazgoon
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
ambasador



Pridružen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 4171
Kraj: izola

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 00:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kar zalogaj tako snemanje.

Razen osnovne teorije (Blumlein) še nisem še zasledil neke razlage ki bi povezovala tehniko snemanja z načinom emisije pri reprodukciji. Tako imamo zvočnike glede na emisijo : monopole, bipole, dipole, omni, direktivne in s kontrolirano direktivnostjo. Sigurno sem še katerega pozabil, seveda so tudi kombinacije v igri.

Če je to za produkcijsko glasbo popolnoma zanemarljivo, za doseganje čimbolj realne reprodukcije pa verjetno ni. Način zajemanja in podajanja zvoka morata biti dobro definirana - če ne tavamo v temi in smo odvisni od 'dežurnega' snemalca. Vsakič drugega, vsakega s svojo teorijo.
_________________
Carpe Diem


Nazadnje urejal/a ambasador Sob Dec 15, 2012 00:41; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Telefon: 030389877
JAZZZ



Pridružen/-a: Sre Apr 2008 12:32
Prispevkov: 2671
Kraj: POSAVEC

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 00:34    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

vintagesonic je napisal/a:

Misliš, da je optimalna pozicija zvoka orkestra na mestu dirigenta? Dvomim. Če bi bila, bi v bližino njegove pozicije v višino ušes postavili glavni stereo mikrofon? To bi bilo še najbolj enostavno, ampak ni !

Kaj pa, če bi tja postavil Soundfielda(pa reciva kak meter nazaj)?
P.S.: Soundfield je že moj in se je že izkazal na koncertu Tilbury/Prevost - klavir+tolkala. Posnetek že ima Prevost in je samo vprašanje dogovora za izdajo vinila. Pozicija kake 2m in čez od klavirja in tolkal. Prostor izjemen. Posnetek brez dodatnih koloracij... Posnek tudi Luko Juharta(harmonika)-meter in pol od izvajalca... Posnetek sem že zavrtel na Multimediji...
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
fjaka



Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1091
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 01:23    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

če bi tema obstajala prej , bi naredil bolj precizne posnetke...lahko jih kot poznavalci komentirate...
Essen Philharmonie...16. & 17. XI....live snemanje za Deutsche Grammophon...
2×2 centralna mikrofona v križ...X...10 mikrofonov za soliste + manje više standardna postavitev za orkester...kot v CDu ali na RTVu...studio 26...


ekipa:producent , tonski mojster , sluga-verjetno tudi tonski mojster....vsi trije so bili zelo aktivni
_________________
šoo mazgoon
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
akacjan



Pridružen/-a: Tor Maj 2010 19:39
Prispevkov: 142
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 12:49    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

fjaka, pozabil si še na izvršno producentkoDG-ja . To je tisti, ki na koncu podpiše projekt. Ergo štirje so sfurali kompletno snemanje tako kompleksnega projekta, kot je live posnetek opere z najboljšo pevko na planetu & co + 130 orkester & zbor. Ko sem v pavzi vprašal producenta, kako to da uporabljata z tehnikom Senn 650 in AKG 702 za monitoring in pri tem namigoval zakaj ne HD 800 ( recimo ) , mi je rekel, da so na te pač navajeni in da jim kot orodje popolnoma zadostujejo...torej nobene exotike zlatih kablov, monitorjev za zillion E in ostalih pravljičnih audiopatologij...
lp
A.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
fjaka



Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1091
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 12:56    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

akacjan je napisal/a:
fjaka, pozabil si še na izvršno producentkoDG-ja . To je tisti, ki na koncu podpiše projekt. Ergo štirje so sfurali kompletno snemanje tako kompleksnega projekta, kot je live posnetek opere z najboljšo pevko na planetu & co + 130 orkester & zbor. Ko sem v pavzi vprašal producenta, kako to da uporabljata z tehnikom Senn 650 in AKG 702 za monitoring in pri tem namigoval zakaj ne HD 800 ( recimo ) , mi je rekel, da so na te pač navajeni in da jim kot orodje popolnoma zadostujejo...torej nobene exotike zlatih kablov, monitorjev za zillion E in ostalih pravljičnih audiopatologij...
lp
A.


ko je ta slika posneta šefice še ni bilo..predstavljen nam je bil samo trio...
_________________
šoo mazgoon
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JAZZZ



Pridružen/-a: Sre Apr 2008 12:32
Prispevkov: 2671
Kraj: POSAVEC

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 15:26    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

akacjan je napisal/a:
Ko sem v pavzi vprašal producenta, kako to da uporabljata z tehnikom Senn 650 in AKG 702 za monitoring in pri tem namigoval zakaj ne HD 800 ( recimo ) , mi je rekel, da so na te pač navajeni in da jim kot orodje popolnoma zadostujejo...torej nobene exotike zlatih kablov, monitorjev za zillion E in ostalih pravljičnih audiopatologij...
lp
A.

Aleš, ne vem, kakšno vlogo ima eksotika pri monitoringu s slušalkami? Tipi poznajo svojo opremo, dvorano .. in bi verjetno lahko delali s čisto navadnimi . Me pa zanima, kako so prvič izbrali opremo, postavitev v tej dvorani... samo s slušalkami?, ali pa so posnetke poslušali v svojem studiu in se odločali ...(verjetno studio ni odmuh in se najde tudi kakšna eksotika?)
Sam si enkrat izjavil, da se pravega monitoringa ne da delati s slušalkami-tu se strinjam s tabo in potem je vseeno, ali so 650 ali 800 Smile
Zaradi problemov monitoringa na terenu sem šel v nakup Soundfield mikrofona , ki omogoča tudi delne korekcije postavitve kasneje v studiu...
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
JAZZZ



Pridružen/-a: Sre Apr 2008 12:32
Prispevkov: 2671
Kraj: POSAVEC

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 15:50    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

RAI je v Cormonsu na Jazz&Wine večkrat direktno prenašala koncert. Iz mize so dobili stereo signal(kot jaz, vendar sem sam dodal še stereo ambient). RAI je imela v kleti celo sobo aparatur- še merilec vlažnosti in temperature, ... monitorje, slušalke .... Sam pa sem sedel v improvizirani snemalnici ob monitoring mizi. Slušalke samo za to, da prekontroliram osnovne parametre ... Doma pa se stvar, ki je odvisna od mene, šele začne...
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
akacjan



Pridružen/-a: Tor Maj 2010 19:39
Prispevkov: 142
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 16:21    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

@fjaka , ja... gospo sem opazil pri kosilu pri Turku zraven filharmonije, ko je obedovala s svojo ekipo, je bila pa od Sida napovedana, če se prav spomniš
@ Jazzz , glej zgodba je taka : seveda ima DG, kot vodilna založba na tem področju, kje koga, ki ima studio z vsem živim...je bilo pa meni zanimivo, da so se tega lotili na opisan način. Hočem povedat, da če znaš, lahko tudi z Senn 650, če pa ne znaš, ti pa tudi prst božji ne pomaga...
lp
A.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
akacjan



Pridružen/-a: Tor Maj 2010 19:39
Prispevkov: 142
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 16:24    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

huh, še to ....prostor v Essenski filharmoniji v katerem so bili stlačeni člani ekipe DG je tako majhen, da niso imeli kam postavit monitorjev...heh, heh...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
fjaka



Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1091
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 17:00    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

akacjan je napisal/a:
@fjaka , ja... gospo sem opazil pri kosilu pri Turku zraven filharmonije, ko je obedovala s svojo ekipo, je bila pa od Sida napovedana, če se prav spomniš
.



compa....ni blema...lady je itak tista ki bo (je) rekla DA ali NE....fine tuning...
_________________
šoo mazgoon
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JAZZZ



Pridružen/-a: Sre Apr 2008 12:32
Prispevkov: 2671
Kraj: POSAVEC

PrispevekObjavljeno: Sob Dec 15, 2012 19:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

akacjan je napisal/a:
@ Jazzz , glej zgodba je taka : seveda ima DG, kot vodilna založba na tem področju, kje koga, ki ima studio z vsem živim...je bilo pa meni zanimivo, da so se tega lotili na opisan način. Hočem povedat, da če znaš, lahko tudi z Senn 650, če pa ne znaš, ti pa tudi prst božji ne pomaga...

Aleš, za monitoring na terenu imam zelo znucane 650-tke ... in Shure 840... nič posebnega Wink Ampak pri mixanju v studiu mi ne pomagajo skoraj nič-samo včasih si jih dam na glavo in malo poslušam ... In prepričan sem, da si tudi v DG v studiu z njimi kaj dosti ne pomagajo.
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po www.audio-kontakt.com forumu -> Ostalo Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran 1, 2, 3  Naslednja
Stran 1 od 3

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group


Zadnje teme - HI-FI

Zadnje teme - ostalo

VIDEOTEKA
© www.audio-kontakt.com  |  info@audio-kontakt.com  |  Pogoji uporabe
Izdelava: slo-code.com