Poglej prejnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1747 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sre Maj 09, 2018 21:57 Naslov sporočila: |
|
|
Ŕe ena micana razlaga....ni za raznorazne heroje tega foruma....samo za ljubitelje.....
torej, violino orgigigi je prvi resavriral Kresnik.....potem ko je bila odkopana po vojni in zaÅ”ĆØitena od italijanske okupacije....naslednji je bil DemÅ”ar....naslednji je unknown....najbrž znan, samo mi tega ne vemo..
par fotk "regarded to Tartini"...."tartuf".....
Å”pice na F_ih somalo podaljÅ”ane in bolj Å”piĆØaste....
valovtia ubiralka.....
valoviti srediski deli violine
tidi Ŕpice na sredinskem delu valovnice so podaljŔane.... _________________ Ŕoo mazgoon
Nazadnje urejal/a fjaka Sob Maj 12, 2018 14:51; skupaj popravljeno 6 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1747 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sre Maj 09, 2018 22:13 Naslov sporočila: |
|
|
nadaljavanka sledi....
na fotki se ne vidi, težko je to fotkat, prag ĆØez cel hrbet, odzadaj polža in ĆØez zgornjo plato...
peĆØat goslarja prof. Vilima DemÅ”ara
rebrasti javor iz enega kosa....
pa Ŕe vrat "in bianco" za arhiv:
_________________ Ŕoo mazgoon
Nazadnje urejal/a fjaka Pet Maj 18, 2018 13:56; skupaj popravljeno 2 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1747 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sob Maj 12, 2018 14:50 Naslov sporočila: |
|
|
in to je to za ta denar....
po zadnji informaciji naj bi ista violina bila v muzeju v Piranu.... _________________ Ŕoo mazgoon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1747 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Ned Maj 13, 2018 12:36 Naslov sporočila: |
|
|
Majhen popravek... brat od Vilima, Cveto, je Å”e živ...ampak, žal, ne dela veĆØ... _________________ Å”oo mazgoon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridruen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2276 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Tor Maj 15, 2018 08:29 Naslov sporočila: |
|
|
Super @fjaka. To so kar eksluzivne fotografije Tartini violine naveze Kogoj-DemŔar, ki jih ne najdeŔ nikjer na netu. _________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1747 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Čet Maj 24, 2018 14:55 Naslov sporočila: |
|
|
majhen popravek...Kresnik nikoli ni restavriral Tartinijevo violino, ker naj bi v tem ĆØasu, ko so jo odkopali, bil že pokojni....
violino je prvi restavriral Maksimilijan Skalar in potem prof. Vilim DemŔar ob obletnici...
"Tartufi", dedicated to Tartini so narejeni "kvartet" plus par posameznih inŔtrumentov....žal ni vodene evidence...zasigurno dva cella...eden je v Mirnu, drugi je prodan v Celje, potem pa nekam v tujino...
Ŕe par fotk viol: ( violina je v sredi)
za razliko od violine, hrbet viol je iz dveh uparjenih dil rebrastega javorja...
P.S. kvartet pomeni dve violini, viola in violoncello iz iste serije, dile javorja...istega hloda...uparjeno.... _________________ Ŕoo mazgoon
Nazadnje urejal/a fjaka Pet Maj 25, 2018 02:09; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1747 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pet Maj 25, 2018 02:02 Naslov sporočila: |
|
|
any question....ĆØe znamo odgovor se bomo ptrudili, ĆØe ne znamo , bomo vpraÅ”ali..... zadeva je tekoĆØa in zanimiva...samo ĆØe koga zanima..... _________________ Å”oo mazgoon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ambasador
Pridruen/-a: Sre Feb 2011 19:52 Prispevkov: 5984 Kraj: Izola
|
Objavljeno: Pet Maj 25, 2018 09:21 Naslov sporočila: |
|
|
Će prav razumem je dodaten 'val' na zožitvi trupa - posebnost/zaÅ”ĆØitni znak naÅ”ega DemÅ”arja? Ali je to bila posebnost samo tiste serije? _________________ Carpe Diem |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridruen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1747 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pet Maj 25, 2018 12:36 Naslov sporočila: |
|
|
ambasador je napisal/a: | Će prav razumem je dodaten 'val' na zožitvi trupa - posebnost/zaÅ”ĆØitni znak naÅ”ega DemÅ”arja? Ali je to bila posebnost samo tiste serije? |
ne, to je dizajn Kogoja...posebnost samo tiste serije...standardna oblika violine nima nobenega "vala"....
moderne violine so veĆØinoma narejene v standardnih gabaritih, sploh za kake izložbe, prezentacije ali tekmovanja...druga stvar je ĆØe kopiraÅ” stare mojstre...pod kopijo mislim na model, ne falsificiranje...
viole tudi, edino se razlikujejo v sami dolžini: npr. 38, 39, 40, 41, 42 cm...odvisno od velikosti roke naroĆØnika... _________________ Å”oo mazgoon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridruen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2276 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sre Jul 18, 2018 15:45 Naslov sporočila: |
|
|
Ogromno glasbenega dogajanja bo letos v Piranu. PraktiĆØno za vse, tudi za rokerje, ljubitelje popevk ter baleta: Romeo in Julija, Dama s kamelijami, Carmen. Seveda bo tudi ogromno klasike tudi s povdarkom pri Tartiniju. LetoÅ”nji Tartini festival bodo namreĆØ otvorili v ĆØetrtek 2.avgusta SalzburÅ”ki komorni solisti pod nalovom Poklon Tartiniju, ĆØetrtek 30.avgusta pa bo koncert na Tartinijevi violini s I Solisti Veneti & Claudio Scimone.
Klik
Klik
Klik
_________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridruen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2276 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Ned Okt 14, 2018 13:17 Naslov sporočila: Nadangel Mihael Piran 2018 |
|
|
VĆØeraj so v Piran pripeljali restavriranega-obnovljenega nadangela Mihaela, angela varuha PiranĆØanov. Bronasti vrtljivi kip z vrha stolne cerkve je bil postavljen toĆØno eno leto pred Tartinijevo smrtjo (1769). Kip so prviĆØ sneli pred 110 leti takrat s pomoĆØju odra, Å”kripcev itd. Letos v zaĆØetku avgusta pa s pomoĆØjo alpinistov ter helikopterja SV. No me prav zanima s kakÅ”no tehniko ga bodo spravili dol ĆØez 100+ let v kolikor bo toliko zdržal na zvoniku do naslednje obnove.
Nadangel Mihael Piran - 6.avgust 2018
Nadangel Mihael Piran - 13.oktober 2018
_________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridruen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2276 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Čet Mar 07, 2019 22:09 Naslov sporočila: Dedicato a Tartini / PosveĆØeno Tartiniju 2019 |
|
|
Kaj se trenutno dagaja s Tartinijevo rojstno hiÅ”o? PalaĆØa je v fazi kompletne prenove, tako notranjosti kot tudi zunanjosti. PalaĆØa bo dobila novo fasado, v notranjosti pa preurejajo prostore, ki bodo prilagojeni novi - obsežnejÅ”i postavitvi Tartinijeve muzejske poti. Pisarne Italijanske skupnosti so preselili v sosednjo stavbo tako, da bo po novem v rojstni hiÅ”i precej veĆØ prostora namenjeno samemu Tartiniju.
Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran - novi prostori v 3.nadstropju
Tartinijeva rojstna hiŔa - prenova
_________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ajka
Pridruen/-a: Tor Maj 2008 10:00 Prispevkov: 3181 Kraj: Sežana
|
Objavljeno: Pet Mar 08, 2019 10:00 Naslov sporočila: |
|
|
LP
Mi to ne zgleda, da bi se to obnovilo po "standardih" spomeniŔkega varstva.
Da ne bo zraven "BeneĆØanke", njena fasada mimogrede, jo že daje "erozija" Å”e ena "katastrofa" s kakÅ”no "plastiko" gor, saj po odrih JUBa mi tako deluje _________________ ~ ** ~ |
|
Nazaj na vrh |
Telefon: - |
|
|
nek_do
Pridruen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2276 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pet Mar 08, 2019 20:34 Naslov sporočila: |
|
|
Tako ali tako je to moja na pol poklicna deformacija, da ko se kaj gradi si rad zadevo malo pobliže ogledam. S temi Piranskimi fasadami pa so dostikrat sami križi in težave. Ob zahtevnih zunanjih vplivih sigurno svoje naredijo nepravilno izbrani materiali ter izvedbe. Kolikor vem so "spomeniĆØarji" dali zahtevo, da se vsaj pri spomeniÅ”ko zaÅ”ĆØitenih stavbah fasade izvedejo na klasiĆØne naĆØine. Izvedene naj bi bile z apnenimi ometi katerih apna naj bi bilo gaÅ”eno in žgano na tradicionalen naĆØin. Po drugi vojni so omete najraje delali s podaljÅ”ano malto, ki se ne obnese. Obarvane naj bi bile z naravnimi pigmenti in ne plastiĆØnimi barvami, ki ne dihajo. Poglavitni vzrok razkroja ometov so tudi soli v materialu, ki s pomoĆØjo vode (tudi aerosol) kristalizirajo. Ko kristali zapolnijo medprostor materiala v ometu, se moĆØno poveĆØa pritisk. Ko ta preraste natezno vrednost materiala (malte), se ta poÅ”koduje. Pri tem pomagajo Å”e veĆØje temperaturne spremembe saj razliĆØni raztezki soli in osnovnega materiala Å”e poveĆØujejo poÅ”kodbe. Morska mivka s soljo in poveĆØana vlažnost sta torej poglavitna vzroka propadanja ometov.
Tartinijeva rojstna hiŔa - obnova fasade
_________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ajka
Pridruen/-a: Tor Maj 2008 10:00 Prispevkov: 3181 Kraj: Sežana
|
Objavljeno: Sob Mar 09, 2019 13:43 Naslov sporočila: |
|
|
nek_do je napisal/a: | Tako ali tako je to moja na pol poklicna deformacija, da ko se kaj gradi si rad zadevo malo pobliže ogledam. S temi Piranskimi fasadami pa so dostikrat sami križi in težave. Ob zahtevnih zunanjih vplivih sigurno svoje naredijo nepravilno izbrani materiali ter izvedbe. Kolikor vem so "spomeniĆØarji" dali zahtevo, da se vsaj pri spomeniÅ”ko zaÅ”ĆØitenih stavbah fasade izvedejo na klasiĆØne naĆØine. Izvedene naj bi bile z apnenimi ometi katerih apna naj bi bilo gaÅ”eno in žgano na tradicionalen naĆØin. Po drugi vojni so omete najraje delali s podaljÅ”ano malto, ki se ne obnese. Obarvane naj bi bile z naravnimi pigmenti in ne plastiĆØnimi barvami, ki ne dihajo. Poglavitni vzrok razkroja ometov so tudi soli v materialu, ki s pomoĆØjo vode (tudi aerosol) kristalizirajo. Ko kristali zapolnijo medprostor materiala v ometu, se moĆØno poveĆØa pritisk. Ko ta preraste natezno vrednost materiala (malte), se ta poÅ”koduje. Pri tem pomagajo Å”e veĆØje temperaturne spremembe saj razliĆØni raztezki soli in osnovnega materiala Å”e poveĆØujejo poÅ”kodbe. Morska mivka s soljo in poveĆØana vlažnost sta torej poglavitna vzroka propadanja ometov.
Tartinijeva rojstna hiŔa - obnova fasade
|
LP
Ja Å”e prav posebaj je "morska mivka" razlog za katastrofo, na sploÅ”no tudi doma, delat fine omete z njo ni primerno. Pa Å”e ĆØase nazaj se spomnimo Izolske opekarne, ni bilo primerno zidat z njihovo opeko, so se pojavljali "fleki" pol po fasadi...
Da ne bo "izpadlo" kot "gradbeni kotiĆØek" na audio forumu moram tu in tam omenit, da so pa ometi kar zelo povezani z "akustiko" prostora in poslediĆØno zvokom kot celota.
Će si prej omenjal "naravne materiale", pravo gaÅ”eno apno, tukaj bi jaz dodal Å”e "marmorin" razliĆØnih granulacij, se je z njim delalo (ne z "navadnim" peskom ) "fine stvari", kakÅ”en fini omet, stebre, imitacija marmorja z barvnimi oksidi, v preteklosti pa celo s "svinsko krvjo". Taka barva ni obledela po nekaj letih kot sodobni materiali
In ĆØe delate ali boste delali v bodoĆØe svoje audio posluÅ”alnice, uporabite ĆØim veĆØ naravnih meterialov in po možnosti "ĆØvrstih" konstrukcij, velja tako kot pri gramofonih, vse ĆØim bolj togo, samo "igla" na odjemni dozi v gibanju !!!
Će ne je hitro zvok "bluuupppp" in krivi bodo "neustrezni kabli" . Razlike v zvoku so lahko "drastiĆØno velike" _________________ ~ ** ~ |
|
Nazaj na vrh |
Telefon: - |
|
|
|
|
Ne, ne more dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne more odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne more urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne more brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne more glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
Zadnje teme - HI-FI |
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreĆØanja
Sejem gramofonskih ploÅ”ĆØ
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Kaj trenutno posluŔate?
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreĆØanja
Bristol HI-fI show
-
HI-FI
SluŔalkarski sistemi
-
HI-FI
MySqueezebox.com DOWN?
-
Do-It-Yourself
Spet nov lampaÅ”
-
HI-FI
Nova igraĆØa je doma......
-
Do-It-Yourself
DIY popravila
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Tidal
-
HI-FI
Roon labs
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
YouTube & stuff
-
HI-FI
DAC?
-
HI-FI
Uvoz naprave iz ZDA
-
HI-FI
ZvoĆØniki - izkuÅ”nje - predlog
-
HI-FI
Kam na popravilo?
|
|