Cd ali gramofon

[before]

[audiofrik]

tudi jaz upam da bo ta nova poplava vinila kratkega diha na kratko zato ker delajo smeti. na srečo je na svetu na miljone odličnih rabljenih.sicer pa še svojih 1000-ne uspem kaj dosti poslušat...

[ambasador]

Ko se pogovarjamo o 'boljšosti' različnih formatov, vedno bolj opažam da večina novejših članov pravzaprav nima prave predstave kaj pričakovati. Pa še kdo od starejših ni imel prilike poglobiti teh izkušenj.

Zato bi poskusil na kratko komentirati, potem bo itak plaz..

Glavne razlike izhajajo iz sposobnosti resolucije in koloracij.
Po potencialu na eno stran postavljam digitalne HD formate (192/24)skupaj z analognimi studijskimi kolutnimi magnetofoni. Kmalu zraven je analogni gramofon. Prehod na drugo stran gre preko SACD na CD in naprej na MP3 in derivate. Streaming je seveda odvisen od samplinga, bitov in kompresije -teoretično je lahko HD, med naj formati.

Pozor: potencial sam po sebi ne pomeni superiornost vsega kar se tako kliče. Ravno te 'cone prekrivanja' se demagoško izrablja za prepričevanje. Prekrivanje (kje se nahaja) določa tudi kakovost izvedbe izdelka.

Gremo naprej. Da bi lahko slišali (cenili) kakovostne preskoke morajo biti izpolnjeni pogoji ojačanja in zvočnikov: odlična resolucija, poln frekvenčni obseg in dinamika. S stopnjevanjem se gre naprej. Lonček pristavi še zahtevnost glasbene zvrsti. Elektro rock, metal na enem koncu in simfonični orkester na drugem koncu.

Kako se to sliši: dobra resolucija nudi 'dihanje dvorane' (tisti občutek da si v dvorani), barve posameznih instrumentov velikega orkestra (teh je cca 80 do 120), harmonično izzvenevanje instrumentov, 'zrak' (prostor) med posameznimi instrumenti in nasplošno neverjetno bogastvo malih informacij od obračanja listov notnih zapisov, škripanj stolov, slučajnih dotikov teles instrumentov, pihanje špužve izpod riti pianista ko se nagiba itd.

O koloracijah kot nasprotju nevtralnosti ne bi, ker smo to pred kratkim glodali.

Še to: resolutiven, po možnosti velik sistem je kot velikansko povečevalno steklo. Tisto kar je na povprečno zamašenem sistemu komaj opazno kar naenkrat postane vitalno, veliko, se ne da iti mimo. In vse vmesne situacije.

Podobna zgodba se odvija na nivoju elektronike in zvočnikov.
Upam da sem vsaj komu uspel dovolj slikovito prikazati večdimenzionalnost situacije.
_________________
Carpe Diem

[krokar]

Se z zgoraj povedanim povsem strinjam!Lepo napisano!

[piaggioitaly]

ja nič odločil sem se da bom najprej kupil SB in DAC drugo leto pa OBVEZNO še gramofon nekje do 700e.

Hvala l.p.










Vse je dobro samo voljo je treba imeti

[before]

Svetujem ti, da DAC-a zaenkrat sploh ne kupiš, ker ga imaš že na krovu SB-a. Raje pred tem kupi gramofon. (Boljši) DAC pa kupi na koncu, če s tem vgrajenim v SB ne boš zadovoljen.
_________________
Cenite to kar imate in stremite k boljšemu! To je moj recept za zadovoljstvo.

Audiohedonist

[fuego]

Jaz sem samo napisal svoje videnje. Moja izkušnja z FLAC-i je bila pač takšna, da sem imel na zunanjem predvajalniku vse živo, naredil sem si tudi digitalno knjižnico in sem klikal na ovitke in potem poslušal glasbo. Vendar sem ugotovil, da je vseeno lažje vzet CD, ga vstavit v player in pritisnit play. Zame je bila prava muka, predem sem prižgal predvajalnik pa potem na ekranu našel kar hočem poslušat. Pri vinilu pa je še dodaten gušt, ko primeš v roke ovitek, med poslušanjem bereš besedila in poslušaš ploščo od začetka do konca. Pa še dodaten gušt, ko najdeš neko redko izdajo in se potem znajde v tvoji kolekciji. Že na CD-ju sem včasih vmes prestavil za kak komad naprej, vinil pa enostavno poslušaš v celem kosu, kar je bistvo dobrega albuma. Verjetno tut pri klasiki nobeden ne posluša samo en del baleta ali simfonije. Verjetno je HD posnetek večje kakovosti samo za mene osebno nima duše.
_________________
Popravljam vse vrste PC-jev, notesnikov....

[audiofill]

Moje izkušnje v tej zvezi pa so diametralno nasprotne. Ko sem probal hard disk sistem ni več teorije, da grem nazaj. Preveč kamot. Cenim vsebino-glasbo, ne pa fizičnih nosilcev. Zame nebodigatreba kup plastike. Nič ne rečem, če bi izvajalec sam spekel cd, naredil ovitek, mi ga s posvetilom podpisal, vse lepo zapakiral in mi ga poslal na dom, to je druga stvar, tako pa to štanca mašinerija v mali milijon izvodih in izvajalec nima blage veze kdo kupi, komu gre, kje se potika. Popolnoma isti neoseben šmorn kot flac z računalnika. Si ovitek ki pride v kompletu ogledujem v elektronski obliki, če je potreba povečam do nezavesti, da mi ja slučajno kaj ne uide in zdrava marija.

[fuego]

Ja smo si različni. Zbiratelja ne boš nikol prepričal, da bo imel samo FLAC-e. Jaz osebno pač preferiram nosilce, ponavadi kupim itak direkt od banda na koncertu ali pa z njihove strani, kjer vem, da gre denar direkt k njim. FLAC-E si naredim, da jih mam na disku, MP3 pa tako poslušam samo na mobitelu, ko grem na sprehod ali tek, na kolesu sem se pa itak odvadil, da imam kaj v ušesih. Težko je opisat gušt, ki ga doživlaš, ko brskaš za CD-ji, LP-ji. Mogoče bi lahko ponazoril to tako, da je boljš žensko počasi slačit kot pa da je že čist slečena. Pa tut sex je boljši, če kaj vidiš kot pa sex v čisti temi. Tako jaz vidim razliko med FLAC-i in nosilci. Pa še neko konstantno vrednost imajo nosilci. Ko se ga naveličaš, ga prodaš in kupiš drugega. Sploh , če maš kakšno rariteto. Samo poglejte na ebay po kolk se prodajajo kaki prvi presingi Pink Floyd-ov itd. Tako, da to je potem tudi neke vrste naložba, da ne govorim o morali. FLAC-e po resnici povem ne bi kupoval. Kupil sem ga samo enkrat in to samo zaradi tega, ker je šel ves denar za hčerko od kitarista, ki je imela levkemijo.
_________________
Popravljam vse vrste PC-jev, notesnikov....

[audiofill]

Fuego, vse štekam in čisto razumem, ljudje smo si različni, le tistega proti koncu ne. O kakšni morali?

[fuego]

V mislih sem imel nelegalni download... Dvomim, da ima kdorkoli vse FLAC-e kupljene. Verjetno se jih kar precej zlouda preko torrent strani.
_________________
Popravljam vse vrste PC-jev, notesnikov....

[audiofill]

Se strinjam. Vendar velja enako tudi za "cd-jaše". Me ne bo nihče prepričal, da imajo doma samo in izključno originale. Takih je malo.

[fuego]

Meni kopija nič ne pomeni in sem se jih že zdavnaj znebil. Obdržal sem samo ene 3, ki se jih ne da dobit. Jih pa poznam kar precej, ki jih imajo... ampak kot sem rekel, zame je kopija kot da nimam CD-ja.
_________________
Popravljam vse vrste PC-jev, notesnikov....

[ambasador]

OFF TOPIC (fuego me je spomnil z izjavo o ceni prvih natisov):

Na The dark side of the moon - komad Us and them, na moji longplayki (Jugoton ponatis 1985 leta) se zborček, ki poje refren us and them sliši v sredini. Se pa spomnim iz sedemdesetih let, da je šlo najprej v levem kanalu :..us, us, us .... and (v desnem kanalu) them, them, them...

Ali kdo ve odkod te razlike, ali pa me spomin vara ?
_________________
Carpe Diem

[ducar]

Pri moji Jugotonki LQEMI-73009, original oznaka, se sliši nakako tako kot si napisal. Us najprej v sredini, nato manj glasno na levi, mičkeno manj glasno na desni. Nato še manj glasno na levi tik ob sredini, nato še bolj potiho desno tik ob sredini in potem parkrat vse bolj tiho na sredini. Potem enako z them.
Original Emi remaster iz leta 2003, SHVL 804 je drugačen. Najprej je oboje na sredini, nato pa vse tišje nazaj, v globino in bolj široko ( sredina se enakomerno razširi na levo in desno) . Šele kasneje v pesmi se enkrat oglasijo bolj izrazito na levo in nato na desno.
Da sem poslušal slednjo na isti glasnosti, sem malo odprl volume. V primerjavi z Jugotonko se sliši kot da bi bilo vse v puhu, skratka precej mrtvo. Prostor je malo boljši kot na stari jugotonki. Mater, pa Jugotonka je odlična.
SACD anniversary edition pa ravno obratno kot Jugoton. Najprej sredina, potem tiše rahlo v levo in rahlo na desno, nato pa vse tiše od sredine ven. Za moj okus slabše kot Jugoton.
Ambasador, tole bi bilo z moje strani vse.
Audiofill, imam vse originalno, nikoli nič na črno. Pri klasiki imam ponavadi več izvedb istega dela, ker me pač zanima kako je delal Furtwangler, kako Bernstein, kako Kleiber (moj najljubši), pa Toscanini, pa,.... Ne morem preskakovati med komadi, kaj šele med albumi. Vsak album je celota zase. Saj brati tudi ne morem pol ure en roman, nato pivo, pa drugi roman, cerklanje z bejbo, pa spet prvi,...... Niti Bukowskega ne berem na tak način.
Kar sem kradel sem presnel na kasete ali iPod za poslušanje v avtu med vožnjo. Tak sem pa jaz.
_________________
Canta e Cammina