Je filozofija za dosežke v high endu pomembna?

[zvocnik]

[nomad]

Praktično znanje ne pomeni nič brez prave teorije. Brez nje smo kot opice, ki pritiskajo na pisalni stroj in čakajo da rata ven Vojna in mir. Vedno je najprej zamisel. Ta se mora spopasti s prakso in v njunem boju se rodi nova ideja.
Ki pa mora spet skozi praktično preverjanje in tako naprej. Ves proces pa moramo reflektirati v neki teoriji, drugače se ničesar ne naučimo. Da pa bi kdo razmišlal preveč, to se mi zdi bolj malomeščanski predsodek. Lahko razmišljaš napačno ali pa pravilno, preveč pa nikoli. Tudi, če bi kot opice čez miljon let slučajno natipkali Vojno in mir, tega tako kot opice, brez teoretičnega znanja, ne bi vedeli. Problem audio konstruktorjev je v pomankanju znanja, ne v izkušnjah. Teh imajo dovolj, le da se iz njih niso nič ali pa ne dovolj naučili.

[JAZZZ]

[zvocnik]

ne malo cist mimo.

sicer:

ce si dovolj pameten ne rabis knjig, ce si pa neumen ti nobena knjiga ne bo pomagala.


in kot ze receno, kaj pa je 'teorija'???

zbirek fikcije, ki so jo med clovesko vrsto sposobni samo zelo zelo izbrani za vse ostale pa je skupek prakse!

lp
_________________
Information is not knowledge
Knowledge is not wisdom
Wisdom is not truth
Truth is not beauty
Beauty is not love
Love is not music
Music is the best !

FZ

[nomad]

Moram priznati, da zelo čudno razmišljate, ni slučajno da vam je potem to samo v napoto.

[krokar]

Neverjetno, koliko zanimivih filozofskih pogledov premore ta mali slovenski narod!
Sam sem nekoliko pozno spoznal, da vsega(in vsakogar) na temle forumu res ni jemati čisto resno...

[JAZZZ]

[zvocnik]

[orc.perc]

[vintagesonic]

[mestn pu]

Rezime napisanega je.

Gram prakse je na N to potenco učinkovitejši kot stotine ton teorije.
_________________
Great people talk about ideas, average people talk about things, small people talk about other people.

[pasuljaris]

[Pestilence.]

[zvocnik]

Seveda je tema lahko se vedno lahko zanimiva.

Kar se da razcleniti je to, da imamo dve vrsti debate torej, tiste vrste ljudi, ki so tehnicno usmerjeni in druge, ki so ekonomsko in ‘filozofsko’ usmerjeni.

Pri tehnicno naravnanih ljudeh je v ospredju praksa, ker brez prakse ne morejo dokazati nicesar. Vsak matematicni ali tehnicni ‘zakon’ je dokazan, ker ce ni dokazan potem ne velja. Brez prakticnih preizkusov ne mores nic dokazati in nastaviti nobenega zakona ali formule. Ko imas dokaze, imas teorijo.

Seveda je drugace pri ekonomistih ali ‘filizofsko’ usmerjenih, kjer se misli, da se teorizira a dejansko gre samo za premlevanje misli in iskanje necesa, ki lahko je ali pa ne. Takoj, ko praksa pokaze rezultate potem lahko tudi ti govorijo o teoriji. Najbolj so zanimivi ekonomisti, ki imajo veliko teorij a nobena ne drzi (ne me vleci za besedo), kar se lepo vidi iz danasnjega sveta (pustimo ob strani svetovne zarote pa razne loze itd). V ekonomiji je edina vrednota denar in najboljsi je tisti, ki ni tvoj. V praksi je veliko ljudi, ki ‘nimajo’ denarja a niso nic manj srecni kot tisti, ki ga imajo na pretek. Torej, ali je denar vse? Ali ekonomski logiki in teoriji kaj manjka? Ali te teorije kdaj upostevajo ‘varnostni faktor’ (najbrz samo za in edino vrednoto, kako bo nekdo vrnil sposojen denar)?
Edina logika, ki bi tu morala veljati pa zal ne velja zaradi 'visje matematike' je ta, da je na svetu vedno ista kolicina denarja in edino vprasanje je kdo ga ima. Eni veliko ali vec ljudi kaj.

Teorija oz napisana ‘beseda’ je tisti del sveta, ki nam omogoca, da prenasamo znanje iz roda v rod in ne, da vedno znova odkrivamo toplo vodo.

Inteligenca se ne meri s kolicino prebranega, ali pac.
_________________
Information is not knowledge
Knowledge is not wisdom
Wisdom is not truth
Truth is not beauty
Beauty is not love
Love is not music
Music is the best !

FZ

[Hrabroslav]

Vezje zna zalotati vsak, s primernim načrtom je zadeva dovolj enostavna za najšibkejše ume.
Narediti kakršnkoli načrt pa je zahtevno... ko ustvari nekaj novega, se človek približa stvarniku, četudi je to slabše ali pa sploh ne deluje. Ustvarjanje je experimentiranje, težko veš natančno kakšen bo reultat. Teorija pomaga s predvidevanjem rezultatov in tolmačenjem le-teh.

Ampak filozofija se v zgoraj opisno kaj dosti ne meša. Filozofija konstantno preverja temeljna vprašanja in osmišljuje dogajanje okrog nas. Torej se sprašuje bolj o smislu in ciljih reprodukcije zvoka, če že.

Zakaj si želimo reprodukcije zvoka ne vem in ne bom filozofiral. Za izdelovalca in poslušalca so pa kar jasni cilji. V bistvu so dokaj praktični in enostavno opisljivi.
Osebno me gane spomin na rano otroštvo, ki sem ga preživel ob očetovih ploščah na Tosca gramofonu. In ta občutek rad podoživljam in nadgrajujem (ta človeška želja po ndgrajevanju je že bolj pravo filozofsko vpršanje).
Nekoga pa žene cilj, da bi na zvočnikih čimbolje (po)doživel koncert (ki se ga je udeležil) in kar začutil množico ob sebi.
Spet tretji pa bi rad zaslišal in lociral vse, še prdec tretjega violinista z leve v drugi vrsti... iz radovednosti in preverjana svojih sposobnosti.
Se najde tudi kdo, ki ga zanima predvsem najdražji sistem, da se z njim postavi, kvaliteta zvoka ga komaj zanima in je podrejana dragim materialom.
Največji delež pa je nabrž tistih, ki si želi slišati zgolj in prav tisto, kar sta jim namenila izvajalec in producent (in bi morali recimo glasbo afriškega izvora poslušati na precej zdrapanih sistemih, podobnih tistim na katerih je bila narejena).
V tem smislu je pomebna "filozofija" proizvajalca ali izdelka, da se pozicionira...

Isto je pri vseh konjičkih: nekdo bi bil najhitrejši (dirke, tek), najpametnejši (šah, moževanje po forumih), najuniverzalnejši ... skratka (naj)boljši. To pa lahko dosega tudi skozi svoje izdelke ali imovino. Nekdo hrepeni po najhiterjši reči, najlepši, najudobnejši, najtrpežnejši, najcenejši, najlažji in vse mešanice vmes.
In različni proivajalci ustrezajo različnim okusom! Gotovo javno ne filozofirajo smiselnosti in o tem zakaj si tega želimo, o vzgibih, tekmovalnosti, izvoru vrst, naravni selekciji, parjenju, Maslowih piramidah, samopodobi, kompenzaciji...


Povzetek: "filozofije" proizvalacev so zadovoljevanje različnih okusov, v ekonomskem smislu pa zapolnjevanje tržnih niš.