Zvočniški kabli, interkonekti

[simon740]

[benma]

[benma]

Tudi slepi, ki niso slepi od rojstva, se spomnijo kakšna je videti marjetica, ampak to ni to.

Mogoče bi bil boljši primer botanika z dioptrijo, ki želi ocenjevati obliko vsakega posameznega lista marjetice. Spomin mu ne bi čisto nič pomagal, vsi listi bi bili videti megleni.

[LightBit]

[ajka]

[LightBit]

Ne samo preslišijo in filtrirajo, včasih celo kaj dodajo.
Treba je zelo paziti na psihoakustko. Vidim da jo večina močno podcenjuje (nekateri morda celo zanikajo).
Če bi jaz sam slišal razliko med kabli, ne bi verjel.

[mmh]

pozdravljeni

rabil bi 6 žilni zvočniški kabel in sem imel v mislih nakup viablue sc-6. ima kdo izkušnje z tem kablom in mi lahko svetujete še kakšnega drugega v tem cenovnem rangu.

[gwb]

[LightBit]

Seveda, zato pa pravim da tudi sebi ne verjamem.

[NCC2000]

Psihoakustika nič ne deluje v obe smeri, ampak je čisto lepo znanstvena veda, podzvrst psihofizike, ki v tem primeru proučuje SUBJEKTIVNO zaznavanje zvoka človeka preko čutila za zvok in interpretacijo zaznanega.

To, okoli česar se tu prepirate glede psihoakustike, je pa solata okoli vpliva sugestije na sposobnost zaznavanja in vrednotenja zaznanega.

Psihoakustika lepo narekuje, da je sposobnost interpretacije zaznanega zvoka rezultat učenja človeka skozi svoj razvoj. Ob kančku poznavanja fiziologije delovanja človeškega sluha in njegovih "tehniških karakteristik in zmogljivosti" lahko tako zelo hitro zaključimo, da povprečen človek niti slučajno v popolnosti ne izkorišča sposobnosti svojega slušnega organa. Z učenjem se pa seveda ta izkoristek lahko zelo poveča.

Sicer ne vem, kaj tole sploh kracam tu, sem za štos šel prebirat temo o psihoakustiki na tem forumu in tam je marsikaj, ampak o temeljnem izhodišču, kaj sploh psihoakustika je, ne duha ne sluha.

Ker smo ravno pri kablih in žolčenju okoli slišati ali neslišati, naj tale svoj zapis preusmerim kot neke vrste pojasnilo na @lighbit-ove pomisleke okoli verjeti ali ne verjeti slišnosti kablov v hifiju.
Živimo v svetu polnem sugestij. V vseh sferah laifa. Edino orodje, ki lahko prikrite sugestije prepozna in vrednoti, je poznavanje materije, znanje. Pridobljeno iz knjig, prakse, lastnih napak, nima veze.

Torej, če sem s tem kaj pomagal pri razumevanju materije, bom vesel, če pa je že vse jasno, pa meni ni jasno, od kje volja po vsem tem žolčenju in črvičenju...

[ambasador]

Autosugestija deluje v obe smeri - če si prepričan da razlik ni, jih tudi ignoriraš. To je še posebej lahko in prikladno, ker ni potrebna nobena koncentracija, noben napor, nobena 'odgovornost'.

Mislim da izkušeni avdiofili lahko samo v prvem momentu nasedejo na avtosugestijo, pa še to je vprašljivo, ker izkušen zna poslušati, ga boš težko nategnil. Poznam preveč dobrih poslušalcev, ki, če zaznajo razliko, si jo hočejo potrditi ali ovreči s posebej izbranimi ploščami za katere vedo, da bodo izpostavile/ jasno prikazale kaj se dogaja.
---------------------------------------------------------------------
V a-b testu ki ga pripravijo drugi je plošča tista ko je. Kot prvo se testi (sploh pa a-b) ne delajo na materialu/posnetkih ki jih ne poznaš. Pri čemer je moteče že če gre za razlike v masteringu ali pa razlikah kje je bila plošča natisnjena (zda, eu, juga...). Ker so razlike prisotne že v tem segmentu.

Če že gre za a-b neznanega materiala, je potrebno poslušati vsaj 15 minut in nato premenjat. Tako ujameš feeling, ritmiko, atmosfero in sporočilnosti glasbe - iz tega potem izluščiš kje so razlogi za slišane razlike.
Klik, klak na minuto ali manj je zguba časa. Vnaprej veš da je potencialno vse isto. Izkušeni bo tudi v takem zaznal (ne vsega sicer) - a je brez daljše koncentracije na slišano - hkratnega procesiranja - in memoriziranja - jasno da ne moreš vse te postopke izvesti v zelo kratkem času. Ob vsem tem pa naj bi zavzel določeno distanco da ujameš splošen vtis.
Ko se prešalta postane mentalni postopek še težji, ker moraš priklicati vtise iz a verzije in to primerjati na secirni ravni posameznih zvokov kot tudi na glasbeni ravni in tisti iz splošnega vtisa od daleč.

Tega en začetnik, površnež, nekdo ki ne premore zadosti koncentracije in memorije - ne zmore na brzino, pa sluh gor ali dol - je bistveno več v možganih. Pa ne zaradi avtosugestije, nego moči 'procesorja' pa rama, in roma
Tako postane jasno zakaj je pomembno delati primerjavo na znanem materialu, ker odpade spoznavanje le-tega. Že vnaprej veš kaj pričakovati in kako naj bi se slišalo.
Tudi domača akustika in lastne aparature pomagajo. V tujem okolju je izplen statistično gledano ravno zaradi teh faktorjev - slabši.
_________________
Carpe Diem

[benma]

Glede na to, da je bila izhodišče te zadnje razprave s področja psihoakustike, moja izjava: "Česar uho ne zazna, možgani ne morejo nadomestiti.", bi rad povedal, da v tej izjavi ni niti kančka psihoakustike (ki je ne poznam in se z njo ne ukvarjam). Želel sem samo spomniti (v moji celotnem postu eno stran nazaj), da smo po 50. letu vsi bolj ali manj gluhi na področju najvišjih frekvenc slišnega zvočnega spektra (recimo nad 15kHz). Tu psihoakustika nič ne pomaga, gre namreč za funkcionalni starostni defekt dlačic v polžku notranjega ušesa, ki zaznavajo visoke zvočne frekvence. Te frekvence za ljudi po 50. preprosto niso več slišne/zaznavne.

[ambasador]

[benma]

[MAre007]