Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1751 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sre Maj 09, 2018 21:57 Naslov sporočila: |
|
|
še ena micana razlaga....ni za raznorazne heroje tega foruma....samo za ljubitelje.....
torej, violino orgigigi je prvi resavriral Kresnik.....potem ko je bila odkopana po vojni in zaščitena od italijanske okupacije....naslednji je bil Demšar....naslednji je unknown....najbrž znan, samo mi tega ne vemo..
par fotk "regarded to Tartini"...."tartuf".....
špice na F_ih somalo podaljšane in bolj špičaste....
valovtia ubiralka.....
valoviti srediski deli violine
tidi špice na sredinskem delu valovnice so podaljšane.... _________________ šoo mazgoon
Nazadnje urejal/a fjaka Sob Maj 12, 2018 14:51; skupaj popravljeno 6 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1751 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sre Maj 09, 2018 22:13 Naslov sporočila: |
|
|
nadaljavanka sledi....
na fotki se ne vidi, težko je to fotkat, prag čez cel hrbet, odzadaj polža in čez zgornjo plato...
pečat goslarja prof. Vilima Demšara
rebrasti javor iz enega kosa....
pa še vrat "in bianco" za arhiv:
_________________ šoo mazgoon
Nazadnje urejal/a fjaka Pet Maj 18, 2018 13:56; skupaj popravljeno 2 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1751 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sob Maj 12, 2018 14:50 Naslov sporočila: |
|
|
in to je to za ta denar....
po zadnji informaciji naj bi ista violina bila v muzeju v Piranu.... _________________ šoo mazgoon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1751 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Ned Maj 13, 2018 12:36 Naslov sporočila: |
|
|
Majhen popravek... brat od Vilima, Cveto, je še živ...ampak, žal, ne dela več... _________________ šoo mazgoon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridružen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2277 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Tor Maj 15, 2018 08:29 Naslov sporočila: |
|
|
Super @fjaka. To so kar eksluzivne fotografije Tartini violine naveze Kogoj-Demšar, ki jih ne najdeš nikjer na netu. _________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1751 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Čet Maj 24, 2018 14:55 Naslov sporočila: |
|
|
majhen popravek...Kresnik nikoli ni restavriral Tartinijevo violino, ker naj bi v tem času, ko so jo odkopali, bil že pokojni....
violino je prvi restavriral Maksimilijan Skalar in potem prof. Vilim Demšar ob obletnici...
"Tartufi", dedicated to Tartini so narejeni "kvartet" plus par posameznih inštrumentov....žal ni vodene evidence...zasigurno dva cella...eden je v Mirnu, drugi je prodan v Celje, potem pa nekam v tujino...
še par fotk viol: ( violina je v sredi)
za razliko od violine, hrbet viol je iz dveh uparjenih dil rebrastega javorja...
P.S. kvartet pomeni dve violini, viola in violoncello iz iste serije, dile javorja...istega hloda...uparjeno.... _________________ šoo mazgoon
Nazadnje urejal/a fjaka Pet Maj 25, 2018 02:09; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1751 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pet Maj 25, 2018 02:02 Naslov sporočila: |
|
|
any question....če znamo odgovor se bomo ptrudili, če ne znamo , bomo vprašali..... zadeva je tekoča in zanimiva...samo če koga zanima..... _________________ šoo mazgoon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ambasador
Pridružen/-a: Sre Feb 2011 19:52 Prispevkov: 6117 Kraj: Izola
|
Objavljeno: Pet Maj 25, 2018 09:21 Naslov sporočila: |
|
|
Če prav razumem je dodaten 'val' na zožitvi trupa - posebnost/zaščitni znak našega Demšarja? Ali je to bila posebnost samo tiste serije? _________________ Carpe Diem |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04 Prispevkov: 1751 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pet Maj 25, 2018 12:36 Naslov sporočila: |
|
|
ambasador je napisal/a: | Če prav razumem je dodaten 'val' na zožitvi trupa - posebnost/zaščitni znak našega Demšarja? Ali je to bila posebnost samo tiste serije? |
ne, to je dizajn Kogoja...posebnost samo tiste serije...standardna oblika violine nima nobenega "vala"....
moderne violine so večinoma narejene v standardnih gabaritih, sploh za kake izložbe, prezentacije ali tekmovanja...druga stvar je če kopiraš stare mojstre...pod kopijo mislim na model, ne falsificiranje...
viole tudi, edino se razlikujejo v sami dolžini: npr. 38, 39, 40, 41, 42 cm...odvisno od velikosti roke naročnika... _________________ šoo mazgoon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridružen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2277 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Sre Jul 18, 2018 15:45 Naslov sporočila: |
|
|
Ogromno glasbenega dogajanja bo letos v Piranu. Praktično za vse, tudi za rokerje, ljubitelje popevk ter baleta: Romeo in Julija, Dama s kamelijami, Carmen. Seveda bo tudi ogromno klasike tudi s povdarkom pri Tartiniju. Letošnji Tartini festival bodo namreč otvorili v četrtek 2.avgusta Salzburški komorni solisti pod nalovom Poklon Tartiniju, četrtek 30.avgusta pa bo koncert na Tartinijevi violini s I Solisti Veneti & Claudio Scimone.
Klik
Klik
Klik
_________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridružen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2277 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Ned Okt 14, 2018 13:17 Naslov sporočila: Nadangel Mihael Piran 2018 |
|
|
Včeraj so v Piran pripeljali restavriranega-obnovljenega nadangela Mihaela, angela varuha Pirančanov. Bronasti vrtljivi kip z vrha stolne cerkve je bil postavljen točno eno leto pred Tartinijevo smrtjo (1769). Kip so prvič sneli pred 110 leti takrat s pomočju odra, škripcev itd. Letos v začetku avgusta pa s pomočjo alpinistov ter helikopterja SV. No me prav zanima s kakšno tehniko ga bodo spravili dol čez 100+ let v kolikor bo toliko zdržal na zvoniku do naslednje obnove.
Nadangel Mihael Piran - 6.avgust 2018
Nadangel Mihael Piran - 13.oktober 2018
_________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridružen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2277 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Čet Mar 07, 2019 22:09 Naslov sporočila: Dedicato a Tartini / Posvečeno Tartiniju 2019 |
|
|
Kaj se trenutno dagaja s Tartinijevo rojstno hišo? Palača je v fazi kompletne prenove, tako notranjosti kot tudi zunanjosti. Palača bo dobila novo fasado, v notranjosti pa preurejajo prostore, ki bodo prilagojeni novi - obsežnejši postavitvi Tartinijeve muzejske poti. Pisarne Italijanske skupnosti so preselili v sosednjo stavbo tako, da bo po novem v rojstni hiši precej več prostora namenjeno samemu Tartiniju.
Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran - novi prostori v 3.nadstropju
Tartinijeva rojstna hiša - prenova
_________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ajka
Pridružen/-a: Tor Maj 2008 10:00 Prispevkov: 3191 Kraj: Sežana
|
Objavljeno: Pet Mar 08, 2019 10:00 Naslov sporočila: |
|
|
LP
Mi to ne zgleda, da bi se to obnovilo po "standardih" spomeniškega varstva.
Da ne bo zraven "Benečanke", njena fasada mimogrede, jo že daje "erozija" še ena "katastrofa" s kakšno "plastiko" gor, saj po odrih JUBa mi tako deluje _________________ ~ ** ~ |
|
Nazaj na vrh |
Telefon: - |
|
|
nek_do
Pridružen/-a: Čet Okt 2009 21:22 Prispevkov: 2277 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pet Mar 08, 2019 20:34 Naslov sporočila: |
|
|
Tako ali tako je to moja na pol poklicna deformacija, da ko se kaj gradi si rad zadevo malo pobliže ogledam. S temi Piranskimi fasadami pa so dostikrat sami križi in težave. Ob zahtevnih zunanjih vplivih sigurno svoje naredijo nepravilno izbrani materiali ter izvedbe. Kolikor vem so "spomeničarji" dali zahtevo, da se vsaj pri spomeniško zaščitenih stavbah fasade izvedejo na klasične načine. Izvedene naj bi bile z apnenimi ometi katerih apna naj bi bilo gašeno in žgano na tradicionalen način. Po drugi vojni so omete najraje delali s podaljšano malto, ki se ne obnese. Obarvane naj bi bile z naravnimi pigmenti in ne plastičnimi barvami, ki ne dihajo. Poglavitni vzrok razkroja ometov so tudi soli v materialu, ki s pomočjo vode (tudi aerosol) kristalizirajo. Ko kristali zapolnijo medprostor materiala v ometu, se močno poveča pritisk. Ko ta preraste natezno vrednost materiala (malte), se ta poškoduje. Pri tem pomagajo še večje temperaturne spremembe saj različni raztezki soli in osnovnega materiala še povečujejo poškodbe. Morska mivka s soljo in povečana vlažnost sta torej poglavitna vzroka propadanja ometov.
Tartinijeva rojstna hiša - obnova fasade
_________________ Lep je dan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ajka
Pridružen/-a: Tor Maj 2008 10:00 Prispevkov: 3191 Kraj: Sežana
|
Objavljeno: Sob Mar 09, 2019 13:43 Naslov sporočila: |
|
|
nek_do je napisal/a: | Tako ali tako je to moja na pol poklicna deformacija, da ko se kaj gradi si rad zadevo malo pobliže ogledam. S temi Piranskimi fasadami pa so dostikrat sami križi in težave. Ob zahtevnih zunanjih vplivih sigurno svoje naredijo nepravilno izbrani materiali ter izvedbe. Kolikor vem so "spomeničarji" dali zahtevo, da se vsaj pri spomeniško zaščitenih stavbah fasade izvedejo na klasične načine. Izvedene naj bi bile z apnenimi ometi katerih apna naj bi bilo gašeno in žgano na tradicionalen način. Po drugi vojni so omete najraje delali s podaljšano malto, ki se ne obnese. Obarvane naj bi bile z naravnimi pigmenti in ne plastičnimi barvami, ki ne dihajo. Poglavitni vzrok razkroja ometov so tudi soli v materialu, ki s pomočjo vode (tudi aerosol) kristalizirajo. Ko kristali zapolnijo medprostor materiala v ometu, se močno poveča pritisk. Ko ta preraste natezno vrednost materiala (malte), se ta poškoduje. Pri tem pomagajo še večje temperaturne spremembe saj različni raztezki soli in osnovnega materiala še povečujejo poškodbe. Morska mivka s soljo in povečana vlažnost sta torej poglavitna vzroka propadanja ometov.
Tartinijeva rojstna hiša - obnova fasade
|
LP
Ja še prav posebaj je "morska mivka" razlog za katastrofo, na splošno tudi doma, delat fine omete z njo ni primerno. Pa še čase nazaj se spomnimo Izolske opekarne, ni bilo primerno zidat z njihovo opeko, so se pojavljali "fleki" pol po fasadi...
Da ne bo "izpadlo" kot "gradbeni kotiček" na audio forumu moram tu in tam omenit, da so pa ometi kar zelo povezani z "akustiko" prostora in posledično zvokom kot celota.
Če si prej omenjal "naravne materiale", pravo gašeno apno, tukaj bi jaz dodal še "marmorin" različnih granulacij, se je z njim delalo (ne z "navadnim" peskom ) "fine stvari", kakšen fini omet, stebre, imitacija marmorja z barvnimi oksidi, v preteklosti pa celo s "svinsko krvjo". Taka barva ni obledela po nekaj letih kot sodobni materiali
In če delate ali boste delali v bodoče svoje audio poslušalnice, uporabite čim več naravnih meterialov in po možnosti "čvrstih" konstrukcij, velja tako kot pri gramofonih, vse čim bolj togo, samo "igla" na odjemni dozi v gibanju !!!
Če ne je hitro zvok "bluuupppp" in krivi bodo "neustrezni kabli" . Razlike v zvoku so lahko "drastično velike" _________________ ~ ** ~ |
|
Nazaj na vrh |
Telefon: - |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
|