| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
GoldProf
Pridružen/-a: Pet Nov 2008 15:15 Prispevkov: 603
|
Objavljeno: Sob Nov 07, 2009 19:28 Naslov sporočila: Re: Minimum za vstop v hi end |
|
|
| Stefi je napisal/a: | Ob poslušanju sistemov na sejmih in ob branju prispevkov na forumih se mi je že večkrat postavilo naslednje vprašanje:
katere komponente oz. njihova ustrezna sestava v usklajen sistem predstavljajo minimum, nekakšno vstopnico v t. im. "high end" reprodukcijo glasbe.
Prosim cenjene poznavalce in ljubitelje dobrega zvoka za mnenja oz. priporočila iz povprečja izstopajočih komponent, s poudarkom na zvočnem in cenovnem minimumu, saj verjetno vsi dobro vemo, da je maksimum praktično neomejen in povprečnemu smrtniku nedosegljiv. |
Štiri firme, ki so se pojavile v 70. oz 80. letih, Audio Research, Mark Levison, Conrad-Johnson in Krell so postavile temelje za high-end. Naziv hi-fi se je preveč skomercializiral od znanih in neznanih brandov, zato so dr. W. Conrad in dr.L.Johnson odločila za novi korak v hi-fi-ju in naredila predojačevalnik PV1, pozneje še končno stopnjo MV75. Tako se je začel high-end. Vse, kar je tej štiriperesni deteljici podobno, sodi v tisto kar te zanima. In če si kdaj lahko poslušal kaj od tega , je to vodilo za high-end. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mestn pu

Pridružen/-a: Sre Jan 2009 22:21 Prispevkov: 2635 Kraj: domžale
|
Objavljeno: Sob Nov 07, 2009 20:23 Naslov sporočila: Re: Minimum za vstop v hi end |
|
|
| GoldProf je napisal/a: | | Stefi je napisal/a: | Ob poslušanju sistemov na sejmih in ob branju prispevkov na forumih se mi je že večkrat postavilo naslednje vprašanje:
katere komponente oz. njihova ustrezna sestava v usklajen sistem predstavljajo minimum, nekakšno vstopnico v t. im. "high end" reprodukcijo glasbe.
Prosim cenjene poznavalce in ljubitelje dobrega zvoka za mnenja oz. priporočila iz povprečja izstopajočih komponent, s poudarkom na zvočnem in cenovnem minimumu, saj verjetno vsi dobro vemo, da je maksimum praktično neomejen in povprečnemu smrtniku nedosegljiv. |
Štiri firme, ki so se pojavile v 70. oz 80. letih, Audio Research, Mark Levison, Conrad-Johnson in Krell so postavile temelje za high-end. Naziv hi-fi se je preveč skomercializiral od znanih in neznanih brandov, zato so dr. W. Conrad in dr.L.Johnson odločila za novi korak v hi-fi-ju in naredila predojačevalnik PV1, pozneje še končno stopnjo MV75. Tako se je začel high-end. Vse, kar je tej štiriperesni deteljici podobno, sodi v tisto kar te zanima. In če si kdaj lahko poslušal kaj od tega , je to vodilo za high-end. |
Poznam nekoga, ki za gospoda Conrada in Johnsona trdi, da sta si postregla s par starejšimi shemami lampašev, zaradi česar je prihajalo do "polurnega efekta" poslušanja.
Ko se je lampovje ogrevalo, je bilo pol ure neposlušljivo, ko se je ogrelo, je bilo pol ure poslušljivo, ko se je počasi pregrelo, pa je bilo znova neposlušljivo.
Osebno mislim, da so tudi možakarji, ki so se pred tem ukvarjali z audiom vedeli marsikaj pametnega kar je bilo high end in je še danes..
http://en.allexperts.com/e/o/os/oskar_heil.htm
http://en.wikipedia.org/wiki/David_Hafler
http://en.wikipedia.org/wiki/James_Bullough_Lansing
Quadovi in Tannoyevi inženirji in množica drugih..
Ko sem delal v Tehnični knjižnici smo imeli številke audio revij iz 40, 50 in 60 ih in veliko tistega kar je bilo tam notri bi danes imenovali high end. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
JAZZZ

Pridružen/-a: Sre Apr 2008 12:32 Prispevkov: 2799 Kraj: POSAVEC
|
Objavljeno: Sob Nov 07, 2009 20:25 Naslov sporočila: |
|
|
| audiofill je napisal/a: | | Jaz odkar sem slišal na Transporterju, skombiniranim z Anagramovimi D/A moduli igrati 24/96 material, nisem tako prepričan, da je zgodba o hi-resu en velik nateg. Smo primerjali med seboj iste albume in sicer enkrat v 16/44, drugič v 24/96 in je razlika. |
Pripravil bom različne posnetke v različnih KHzjih. Boste na Vranskem prepoznali, v čem je bilo posneto? Poslušali boste neobdelan posnetek preko Prism Sound Orpheusa in Cardas Golden Cross kabla. _________________ "There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ajka
Pridružen/-a: Tor Maj 2008 10:00 Prispevkov: 3192 Kraj: Sežana
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 02:46 Naslov sporočila: Re: Minimum za vstop v hi end |
|
|
| GoldProf je napisal/a: | | Stefi je napisal/a: | Ob poslušanju sistemov na sejmih in ob branju prispevkov na forumih se mi je že večkrat postavilo naslednje vprašanje:
katere komponente oz. njihova ustrezna sestava v usklajen sistem predstavljajo minimum, nekakšno vstopnico v t. im. "high end" reprodukcijo glasbe.
Prosim cenjene poznavalce in ljubitelje dobrega zvoka za mnenja oz. priporočila iz povprečja izstopajočih komponent, s poudarkom na zvočnem in cenovnem minimumu, saj verjetno vsi dobro vemo, da je maksimum praktično neomejen in povprečnemu smrtniku nedosegljiv. |
Štiri firme, ki so se pojavile v 70. oz 80. letih, Audio Research, Mark Levison, Conrad-Johnson in Krell so postavile temelje za high-end. Naziv hi-fi se je preveč skomercializiral od znanih in neznanih brandov, zato so dr. W. Conrad in dr.L.Johnson odločila za novi korak v hi-fi-ju in naredila predojačevalnik PV1, pozneje še končno stopnjo MV75. Tako se je začel high-end. Vse, kar je tej štiriperesni deteljici podobno, sodi v tisto kar te zanima. In če si kdaj lahko poslušal kaj od tega , je to vodilo za high-end. |
LP
Žal "ameriška zgodovina" ni tako preprosta ...
Začetki HI ENDa je še veliko več kot le teh nekaj firem .. Krell je že mlajša firma :
McIntosh (pred,končne in zvočniki)med najstarejšimi audio firmami;
Infinity(EMIT zvočniki,prvi digitalni ojačevalec na svetu )
Spectral (ultra hitri ojačevalci)
SAE (pred in končne,parametrični eq.)
Threshold (Stasis princip ojačevalca)
AR (zvočniki)
Allison (zvočniki )
Altec (zvočniki)
EV (zvočniki)
Bryston (ojačevalci)
Crown (ojačevalci)
db (predojačevalci)
Cotter (phono predojačevalci)
Magneplanar ( iso dinamični zvočniki)
Acoustat (elektrostati )
Phase linear - Carver (ojačevalci ,zvočniki,Auto-Correlator,EQ )
Beveridge (elektrostati )
RGR (predojačevalci,ojačevalci)
Klyne (predojačevalci)
Bedini (pred in ojačevalci )
Advent (zvočniki)
Cizek (zvočniki)
DMC (zvočniki)
Dynaco -Hafler (lampe,tranzistorji)
KLH (zvočniki)
...
in še bi se kaj našlo
~~~
EV PATRICIAN eden prvih hi end zvočnikov ... prvi modeli
In zadnji model
~~~
Infinty FET predojačevalec
In prvi "digitalec" _________________ ~ ** ~ |
|
| Nazaj na vrh |
Telefon: - |
|
 |
mestn pu

Pridružen/-a: Sre Jan 2009 22:21 Prispevkov: 2635 Kraj: domžale
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 11:41 Naslov sporočila: |
|
|
Electrovoice "spovednica" je tako simpatično anglikansko- neogotska..
Samo..
Špilat pa je morala,da je kaj..
Lahko bi rekli:"Zlata leta" high enda in audia...
Audio dediščina vseh audiofilov.
"Mejne" rešitve in raziskovanje so bile tedaj standard.
Zvočniški "hommage" tem velikim letom audia nastaja pri meni doma in seveda niti od daleč ni videti kot zvočniki, nima pa še oblike spovednice..
Edino pasivni elementi so skoraj na ravni standarda Grande Utopije, večina ostalega v njem je malce starejših datumov in lahko samo rečem, da taka fuzija staro novo ima odlike in veliko zvočnega šarma..
Ne bom ohal in ahal okoli mojih posebnežev, saj je konec koncev to samo zvočnik.. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
nomad
Pridružen/-a: Pet Maj 2009 14:01 Prispevkov: 911 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 13:57 Naslov sporočila: |
|
|
| ajka je napisal/a: | | GoldProf je napisal/a: | | Stefi je napisal/a: | Ob poslušanju sistemov na sejmih in ob branju prispevkov na forumih se mi je že večkrat postavilo naslednje vprašanje:
katere komponente oz. njihova ustrezna sestava v usklajen sistem predstavljajo minimum, nekakšno vstopnico v t. im. "high end" reprodukcijo glasbe.
Prosim cenjene poznavalce in ljubitelje dobrega zvoka za mnenja oz. priporočila iz povprečja izstopajočih komponent, s poudarkom na zvočnem in cenovnem minimumu, saj verjetno vsi dobro vemo, da je maksimum praktično neomejen in povprečnemu smrtniku nedosegljiv. |
Štiri firme, ki so se pojavile v 70. oz 80. letih, Audio Research, Mark Levison, Conrad-Johnson in Krell so postavile temelje za high-end. Naziv hi-fi se je preveč skomercializiral od znanih in neznanih brandov, zato so dr. W. Conrad in dr.L.Johnson odločila za novi korak v hi-fi-ju in naredila predojačevalnik PV1, pozneje še končno stopnjo MV75. Tako se je začel high-end. Vse, kar je tej štiriperesni deteljici podobno, sodi v tisto kar te zanima. In če si kdaj lahko poslušal kaj od tega , je to vodilo za high-end. |
LP
Žal "ameriška zgodovina" ni tako preprosta ...
Začetki HI ENDa je še veliko več kot le teh nekaj firem .. Krell je že mlajša firma :
McIntosh (pred,končne in zvočniki)med najstarejšimi audio firmami;
Infinity(EMIT zvočniki,prvi digitalni ojačevalec na svetu )
Spectral (ultra hitri ojačevalci)
SAE (pred in končne,parametrični eq.)
Threshold (Stasis princip ojačevalca)
AR (zvočniki)
Allison (zvočniki )
Altec (zvočniki)
EV (zvočniki)
Bryston (ojačevalci)
Crown (ojačevalci)
db (predojačevalci)
Cotter (phono predojačevalci)
Magneplanar ( iso dinamični zvočniki)
Acoustat (elektrostati )
Phase linear - Carver (ojačevalci ,zvočniki,Auto-Correlator,EQ )
Beveridge (elektrostati )
RGR (predojačevalci,ojačevalci)
Klyne (predojačevalci)
Bedini (pred in ojačevalci )
Advent (zvočniki)
Cizek (zvočniki)
DMC (zvočniki)
Dynaco -Hafler (lampe,tranzistorji)
KLH (zvočniki)
...
in še bi se kaj našlo
~~~
|
Se popolnoma strinjam, da ameriška audio zgodovina ni tako preprosta. Ker je bil audifil že moj oče sem vse to kot otrok doživljal neposredno. Veliko komponent omenjenih firm sem takrat slišal pri njegovih znancih ali kar doma. Naročeni smo bili tudi na več audiofilskih revij, zato sem imel kar dober vpogled v audio.
Seznamu firm, ki ga je podal Ajka bi dodal še GAS amplifikacijo (Thalia in Ampzilla) in Dahlquist zvočnike – to so bile prave zvezde audia v sedemdesetih in sanje vseh audifilov.
Med pozabljenimi eksoti so tudi čudiviti gramofoni firm Win in Gale GT 2101.
Ker pa se tiče Audio Research, Mark Levinson, Conrad-Johnson in Krell, pa te firme sploh niso začele istočasno. Audio Research je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih blestela s predojačevalci, najbolj znan je SP 3.
Audio Research so bili v začetku sedemdesetih tudi tesno povezani z Magnepanom (nekaj časa so jih distribuirali, nekaj modelov celo pod svojim imenom) in to je bila ena od sanjskih kombinacij.
Audio Research so bili vseskozi zvesti svoji lastni audio filozofiji in gojili svoj značilen zvok, ki pa je z referenčno serijo preskočil še korak više. Audio Research je še danes v vrhu in daleč nad ostalimi omenjenimi. Transparentnost, nevtralnost, resolucija in dobra definicija timbra so osnovne lastnosti ARC zvoka. Tudi cenovno niso nikoli pretiravali (OK Ref 600 res ni poceni, ampak je bolj izjema).
Mark Levinson pa je bil bolj sestavljalec sistemov za bogate stranke v New Yorku in okolici. Takrat so njegovi sistemi temeljili na Quadih. Začeli so s phono predojačevalci, kasneje dodali kompleten predojačevalec in konec sedemdesetih še legendarne ML 2, 20 watne monobloke v A razredu. To so bili v bistvu sestavni deli za njihove sisteme, legenda je HQD sistem (Dvojni Quad, Decca Ribbon Tweeter in Hartley wooferji). Mark Levinson je bil trgovec in ni sam dizajniral komponent, veliko ML komponent je naredil recimo John Currl.
Mark Levinson je v sedemdesetih lansiral kar nekaj legendarnih komponent in potem prodal firmo korporaciji Harman Kardon Group. Sedaj so Mark Levinson bogato opremljene aparature z neprekosljivo ergonomijo in po moje tudi estetiko. Zvočno pa so to drugorazredne zadeve - temačen, zglajen in pretirano umirjen, brezbarven in siv zvok brez življenja in s slabo, žametno resolucijo.
Conrad Johnson in Krell pa sta v širši krog audiofilov vstopila šele konec sedemdesetih oziroma v osemdesetih, kar precej prepozno, da bi kakorkoli vplivala na začetni razvoj high enda.
Conrad Johnson nikoli niso naredili kakšneg gromozanskega prodora v zvočni kvaliteti, v začetku je bila njihova prednost, da so dobro kvaliteto in lampaški zvok ponujali tudi v cenejših predojačevalcih (v bistvu sta bila bolj spretna trgovca kot pa kakšna inovatorja). Meni osebno tudi ta zvok ne leži, je sicer organski in harmonično bogat, a deluje pregosto in presladko, je preveč počasen, brez ritma in življenja. Pretirano lampaški zvok, nekakšen “golden glow” bi bila kar dobra označba. Jaz bi dal CJ v isti razred kot ML, le da so precej bolj ceneno narejeni.
Krell je bolj zaslovel zaradi dejstva, da je bil eden redkih ojačevalcev, ki je poganjal Apogee zvočnike. To je bilo že krepko v osemdesetih. Zgodnjih Krellov nisem slišal, sem pa slišal kopico modelov v devetdesetih letih. Največja katastrofa, ki sem jo uspel slišati v audiu dosedaj in največji razkorak med javno podobo in realnostjo. Najboljši opis Krell zvoka: kot da bi koza scala po plehu.
Kako jim le uspe narediti zvok, ki je brez življenja, pretirano umirjen a obenem agresiven, oster a brez resolucije.
ML, CJ in Krell pač niso transperentne komponente. ML in Krell sta izrazito siva, brez življenja, CJ pa vse obarva v neko melasa varianto. Vsi trije pa glasbo distancirajo izza tančice, ki nikoli ne izgine, ne glede kombinacije v sistemu. Imajo zglajen zvok, brez prave dinamike, ki deluje dolgočasno in pretirano umirjeno. To so lifestyle in ne audiofilske komponente.
Audio Research pa že štirideset let širijo obzorja audia v prizadevanju da bi ustvarili “wire with gain” in tako gojijo resnično pristne vrednote audiofilstva.
Če je kdo uveljavil pojem High End to niso bili proizvajalci, pač pa dve reviji, Absolute Sound in Stereophile.
Bile so tudi “krive” za uspeh omenjenih firm.
Obenem pa so krive tudi za to, da High End ne pomeni tudi najboljši zvok, ampak le najvišjo ceno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mestn pu

Pridružen/-a: Sre Jan 2009 22:21 Prispevkov: 2635 Kraj: domžale
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 14:29 Naslov sporočila: |
|
|
Lahko samo rečem, da že dneve uživam v debati v tej temi ..
Da ne bo kdo rekel, da dame ne vedo nič o audiu..Že lep čas se postava z eno takih znalk..
Zadnji post..
Dear Jaro,
Thank you again for your kind e-mail.
One more thing:
I wonder if you know, that there is a link
http://www.audioheritage.org/vbulletin/showthread.php?p=169906
for nostalgisc JBL fans.
Wishing you plenty of pleasure and satisfaction with your old-divers project.
With best regards
Iwona Jantzen
Jantzen Audio Denmark |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ProJet

Pridružen/-a: Sre Feb 2009 17:54 Prispevkov: 1241 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 14:32 Naslov sporočila: |
|
|
| nomad je napisal/a: | Audio Research so bili vseskozi zvesti svoji lastni audio filozofiji in gojili svoj značilen zvok, ki pa je z referenčno serijo preskočil še korak više. Audio Research je še danes v vrhu in daleč nad ostalimi omenjenimi. Transparentnost, nevtralnost, resolucija in dobra definicija timbra so osnovne lastnosti ARC zvoka.
...
Audio Research pa že štirideset let širijo obzorja audia v prizadevanju da bi ustvarili “wire with gain” in tako gojijo resnično pristne vrednote audiofilstva. |
Uauu, se strinjam v celoti. Nekako sem letos tule sanjal kombinacijo Avantgardov in Audio Research komponent, ki jo bom poskušal v prihodnosti udejanjiti, če bo le kaj sreče.
| nomad je napisal/a: | | Najboljši opis Krell zvoka: kot da bi koza scala po plehu. |
Bolj plastičnega opisa pa se že težko spomnim, hehehe
Drugače pa podpišem in le tako naprej, da bomo še uživali ob branju ...  |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Stefi
Pridružen/-a: Tor Apr 2008 17:58 Prispevkov: 119 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 19:23 Naslov sporočila: |
|
|
Zahvaljujem se vsem, ki sodelujete v tej temi, ki sem jo začel z ne previsokimi pričakovanji, predvsem pa nomadu.
Moram priznati, da njegove pronicljive razlage, opisi in primerjave zvoka in audio komponent presegajo zgolj tehnicističen pristop, ki je vse prepogosto prisoten v podobnih razpravah.
Nomadovi teksti dosegajo že skoraj literarne prvine - postopoma in počasi nam razkrivajo podrobnosti, ki sestavljajo celoto dobrega zvoka, brez nepotrebnega pretiravanja in megalomanizma, s pravšnjo dozo skromnosti, realizma in presežkov.
Hvala še enkrat in pričakujem nadaljnjo debato na tem nivoju. _________________ Lp, Stefi |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Antony
Pridružen/-a: Pon Maj 2008 8:37 Prispevkov: 295 Kraj: Žabnica
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 21:59 Naslov sporočila: |
|
|
nomad, opis zvoka Krella je res huda  _________________ Izdelava spletnih strani www.trsplet.com - www.tonimeglic.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
vojko
Pridružen/-a: Ned Maj 2008 16:50 Prispevkov: 946 Kraj: LJUBLJANA
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 22:57 Naslov sporočila: |
|
|
Uauu momci. Delimo popolmoma iste občutke. ARC so res "good guys", opis Krella pa še enkrat izpričuje Nomadovo literarno nadarjenost, še posebej za primere ali komparacije. Poleg barique zvoka Sonus Fabrov je "kloza ki ščije po plehu" še eden poetičnih vrhuncev tega foruma.
Nomad, ti bi bil lahko haiku mojster.
Pa tudi "vintage" post je izboren. Sedaj vidimo, da tvoja obsesija in besede niso od včeraj, in da je zadaj vzgoja in tradicija.Ssi gor zrasel "na parketu" ni kaj.
Mi ni jasno kako lahko (razen tistih silnih watov na 1 ohmu, ali celo bajeslovno v kratkem stiku) prodajo karkoli. En nihov integrirc 300 al kaj je bil, je eden najbolj neprebavljivih in annoying zvoikov, kar sem jih slišal. Res, kako jim uspe narediti nekaj tako anemičnega, brez soli in življenja, ki je hkrati tako agresivno in brutalno. Če bi jim ratal, da vse skupaj izpade vsaj vulgarno -bi bil vsaj spodoben porno; vsaj nekaj.
CJ je pa tudi po moje romantika.
[quote="nomad"][quote="vojko"]Bojim pa se da je to zvok, ki navdahnjenim avdiofilom nebi bil preveč všeč. Nič kaj radi ne poslušajo globoko v mix, pri srcu jim je bolj preprosto posneta in čimmanj studijsko obdelana glasba (2 stereo mikrofona pa čao), ali pa posneta v živo. Pa tudi razumevanja za vse napake v miksu in umetno postavljanje odra, ter poslušanje kompresij nimajo.
Nič veliko romantike skratka.[/quote]
[quote]Tudi pri zelo starih posnetkih napake ne motijo ampak so del (glasbenega) sporočila. Na nek način so posnetki tako bolj humani, bolj živi in tudi bolj polni emocij. Za to tisto o romantiki ne drži povsem, samo sprijazniti se je treba, da ne živimo v popolnem svetu. Romantični pristop je v bistvu idealiziran in hladen, nehuman, neživljenski in statičen.
V sistemih, ki gredo globoko v mix, se zvok ne zaustavi pri neki zlikani zunanji podobi, ampak gre naprej, bolj globoko, prav do prstov, nog in grl glasbenikov. Za zvoki začutiš glasbenike, njihove emocije, intence itd.
In tu postanejo napake nepomembne. Če pa iščeš neko idelaizirano sliko postane glasba nehumana in napake moteče.
[/quote]
Tole se popolnoma strinjam. Felerji in napake so "sol" avdia. Avdijo delajo sexi, sploh ko poslušaš stare posnetke.
Moj komentar se je nanašal na v studiju postavljeno in zmiksano glasbo. Takšnih posnetkov, kjer se umetno postavi oder, pozicionira inštrumente, dodaja reverbe, delaye, kompresije itd., itd je cela gora. To pa ne maram zvočnikov, ki grejo globoko v mix., (za kar pa so studijski monitorji v bistvu narejeni.) Zveni še bolj servilno in kibernetično.
Najboljši primer, ki se ga trenutno spomnim, je snemanje bobnov s sekvencerji. Če bobne narediš popolnoma natančne, je rezultat sicer idealen a zveni nehumano. Zato bo bolje pritisniti human touch tipko, ki vstavi “človeško” napako.
Audiofili pa se takšnega zvoka ogibajo zato, ker dodobra pretresa njihove dolgoletne in globoko zasidrane predsodke. Imajo rajši zvok brez “človeških” napak, zlikan, brez dinamike … Živijo sicer v istem svetu, polnem napak, a po nekem čudnem naključju mislijo, da se bo ideal brez napak realiziral prav v njihovem audio sistemu. Ker se to ne zgodi, so njihovi sistemi samo zvočni ekvivalent tapetam s sončnim zahodom.[/quote]
Isto... Nisem mislil na človeške napake, ampak na obupne mixe. Človeške napake, emocije muzičarjev, sarost posnetka, atmosfera, ambient so zakon, in dajo posnetkom "dušo". Globoko zmixani posnetki pa je nimajo. To je isto kot pri vinu, dobrih filmih ali pa recimo godalih z leti. Tisti pravi, ki jim uspe ujeti duha časa, atmosfero in "human touch" trenutka svojega nastanka skozi leta postajajo še bolj dragoceni, žlahtni in plemeniti. Ostalo pa čas odplavi.
Kaj pa so Menyuhin, Richter, Oystrach drugega, kot razlike med originalnim notnim zapisom, in njihovo interpretacijo. Ko špilajo, grejo često tudi za pol, selo cel ton mimo, in pavze "vlečejo" in postavljajo kjer jih po partituri ni, frazirajo pa itak čisto po svoje.
[quote]HD master datoteke predvajane skozi vrhunski DAC je maksimum, kar lahko danes sploh slišite v audio reprodukciji, vključno z analogijo. [/quote]
Project, opet si u pravu. Poti nazaj res ni. Muzika se že 10 let pač snema na HD. Vse drugo so ovinki in nepotrebni vmesniki.
Pa tudi potrebe ni.
Momci, nebi bilo švoh, da se enkrat dobimo na kakem pivu. Bi prav rad slišal vašo muziko in vaše setupe.
Lp
[/quote] |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
canyonn
Pridružen/-a: Pon Apr 2009 15:53 Prispevkov: 642 Kraj: kanal
|
Objavljeno: Ned Nov 08, 2009 23:54 Naslov sporočila: |
|
|
Hiend kot taki ne obstaja ,treba je doseči sinergijo med aparati(škatlami)....
Kar se Krella tiče ,sem prepričan da so to edinstveni sistemi s svojevrstno auro,ki igrajo vrhunsko ,med najboljšimi,samo povezat jih je treba pravilno....
Ki pa MARANTZ in SANSUI pa ACCUPHASE a to ni hiend !? |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ajka
Pridružen/-a: Tor Maj 2008 10:00 Prispevkov: 3192 Kraj: Sežana
|
Objavljeno: Pon Nov 09, 2009 00:43 Naslov sporočila: |
|
|
LP
Veliko novodobnih lampaških ojačevalcev "meni" osebno zvenijo bolj agresivno in svetlo od tranzistorjev...
Na vrhu agresivnosti je VTL tesno mu sledi pa ravno ARC in CAT...
Vrhunski tranzistorji ACCUPHASE , VIOLA , BURMESTER ,KRELL so bolj nevtralni in o pretirani svetlosti ni ne duha ne sluha...
Zadnje genaracije Krella je nisem slišal agresivno igrati pa sem ga povečini slišal na Wilsonih,ki so zelo analitični zvočniki !!!
Drugače pa je vedno tako ne kupujte cenenih izdelkov dragih firem,ker ne ponuja tistega kar je !!!!(npr Krell 300 integrirc)
Drugače pa je ARC zaradi slabe prodaje zabredel v zelo rdeče številke in če sem prav informiran je bil tik pred zaprtjem ... Kroži nekaj govoric kdo ga je kupil in kako bodo šle njegove poti bolj v "potrošniške" vode...(Neuradna informacija)
~~~
Ne predstavljam si kombinacije Avantgarde_ARC ???
Najboljše kombinacije Avantgardov sem slišal s tranzistorji na Accuphase in na lampe z AUDIO NOTE !!! _________________ ~ ** ~ |
|
| Nazaj na vrh |
Telefon: - |
|
 |
JAZZZ

Pridružen/-a: Sre Apr 2008 12:32 Prispevkov: 2799 Kraj: POSAVEC
|
Objavljeno: Pon Nov 09, 2009 01:04 Naslov sporočila: |
|
|
Ko sem pred leti kupoval predojačevalec (v rangu 6000-9000 Dem), mi je Igor hotel na vsak način dati v test ACRja-čeprav sem se ga glede na preteklo poslušanje izogibal. Na koncu sem privolil v poslušanje in vtaknil CD Roundtrip Zlatka Kaučiča in ... katastrofa. Po slišanem tudi Igor ni več turil ACRja ... _________________ "There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
JAZZZ

Pridružen/-a: Sre Apr 2008 12:32 Prispevkov: 2799 Kraj: POSAVEC
|
Objavljeno: Pon Nov 09, 2009 12:15 Naslov sporočila: |
|
|
| nomad je napisal/a: | | Ultimativni izvor zvoka pa je še vedno kolutar. Kolutar ima stabilnost, ki je gramofon nima, zvok je tudi bolj umirjen (ne pa mrtev), gramofon zveni kar malce živčno v neposredni primerjavi; kolutar pusti tudi vsakemu instrumentu več prostora – vse bolj diha, na gramofonu je vse bolj zgužvano. |
Ja, kolutar je zakon-sploh če imaš na njemu original. Problemi se pojavijo s starostjo trakov. Ki so rešljivi, če veš vnaprej, da je trak že "pri koncu" in ga daš restavrirati. Če pa ga v kritičnem obdobju samo enkrat spustiš skozi mehanizem, je uničen za vedno!
Poleg problematičnosti traku, je kritična je tudi konstantna brzina traku.
| nomad je napisal/a: | | Če na Revoxa B 77 HS Mk II posnameš analogno ploščo bo kopija boljša od originala. Garantirano ! |
Tole izjavo bi pa malo seciral.
Se pravi, iz istega gramofona preko gram.predojačevalca in X-kabla(dodatna komponenta!!!) presnameš na Revox-a (dodatna komponenta) in to ti igra bolje kot gramofon? Pomeni, občutljivost gramofona na tresljaje je večja kot vpliv X-kabla, vpliv samega Revox-a, vpliv občutljivosti Revoxa na tresljaje in vpliv traku ? Tudi, če bi gramofon igral v drugi sobi?
Jaz v to ne verjamem. Kaj če bi organizirali srečanje pri Kuzmi? Ti prineseš kolutarja.
S katerimi gramofoni si to testiral in pri kakšnih jakostih?
Če ti je res bolje igralo z Revoxom, potem si slišal tudi razlike pri poslušanju z gramofona pri različnih jakostih? _________________ "There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
|