Bi-amping

ambasador

@mestn:

napisal sem ČE je zvok drugačen - me moti. Na to me vprašaš odkod vem da je drugačen? Očitno sem nejasen: če je barva črna - se mi zdi temna. Na to boš ti po analogiji vprašal - od kod vem da je črna. Hm.

Ja moti me, če je zvok drugačen iz različnih komponent zvočnika. Prav nič me ne briga ali so to krivi zvočniki, projektant, ali tista mona, ki je dal različno zveneče ojačevalce na isti zvočnik.

In to je ena glavnih ovir - poleg nepravilne faze po spektru, da se zvok instrumentov (iz pravilnih, nemanipuliranih posnetkov) ne materializira v prostoru pred poslušalcem.

Big deal! bo kdo vzkliknil. Kaj me briga materializacija, pravilni nemanipulirani posnetki - pravljica za malu djecu i kućne pomoćnice. To mi dopoveduje kar nekaj soforumašev. OK. Vsak naj si ima svoj prav.
_________________
Carpe Diem

giroskop

Pozdrav !

Kar nekaj podatkov in mnenj se je nabralo.
Kot prvo me zanima, v kakšnem smislu je bilo mišljeno, da ima visokotonec drugačen zvok od srednjetonca in ta od basovca. Ali ni normalno, da so si zvoki različni, zato pa so trije? Kakšna naj bi bila razlika od mono-ampinga, če se tako izrazim?
Kot drugo me zanimajo fazni zamiki, konkretno katere si imel v mislih?

Lp Franci

Mirko Vožnjak je na veliko objavljal v reviji Radioamater po letu 1960, to je takrat ko so bile v " modi še " elektronke. Vredno in poučno branje.

ambasador

Vsak zvočnik (čeprav ni zaželjeno) ima svoj 'žig' v zvoku. Vglavnem je povezan z materialom iz katerega je membrana in konstrukcijo.

Tako ima tračni visokotonec drugačen zvok od kupole, slednji pa se tudi razlikujejo med seboj. Če je mehka kupola iz prepojene svile niti približno nima istega zvoka kot kovinska kupola. Tudi kovinske se razlikujejo - aluminijaste od titanovih - te od plastičnih itd. Torej imamo viskotonce, ki v istem področju delovanja nudijo različne zvoke.
Enako za srednjetonce, enako za basovce.

Potemtakem se tudi sliši če si ob plastični basovec dal visokotonec s kovinsko membrano namesto plastične. Izjemoma lahko tudi gre skupaj. V povprečju pa ne rata. Upam da je ta razlaga dovolj jasna. Kot rečeno, pa to ni nujno slišno - če imaš neresolutiven sistem in - če enostavno tega ne slišiš. Nismo vsi enaki.

Faza po spektru je verjetno daleč največji križ zvočnikov. V idealnem svetu je zvočnik sposoben reproducirati vse frekvence v fazi - brez zakasnitev in prehitevanj. Faza se spreminja po spektru že pri enem samem zvočniku. Če pa imamo opravka s kretnico je to ultra potenciran problem. Običajno ga kolikor toliko zmanjšajo tako, da 'ujamejo' zvezen prehod iz npr basovca na viskotonec. Da ni skokov. Nekateri (Dynaudio, eniBBC monitorji..) to rešujejo z 'delay' vezji v kretnici.
To se tudi doma lahko pomeri na osciloskopu - daš zvočniku kvadratast signal npr na 100Hz, 1000Hz, 5000Hz in preko mikrofona pogledaš ali je vsaj od daleč podobno kvadratastemu signalu.

Temu kriteriju zadosti zelo malo zvočnikov - praviloma so to full-range naj bo dinamični (Bose 901, OHM, ZU...), elektrostatski (Audiostatic, Quad 63 in nasledniki, Final, stari CLS...)
Imaš pa tudi zvočnike s kretnico, ki imajo fazo rešeno in so sposobni reproducirati kvadratast signal: EminentTechnology LFT8b (lani smo ga imeli na sejmu z vertikalnim gramofonom), Dalquist DQ10 (5-way!) menda ga bodo ponovno dali v proizvodnjo, Tannoy koncentrični two-way, pa še se najde.
_________________
Carpe Diem

mestn pu

ambasador

biamping napram običajnemu enemu ojačevalcu po mojih izkušnjah prinaša večjo dinamiko, boljšo kontrolo zvočnikov, več resolucije.

Biamping z elektronsko kretnico več kot podvoji zgornje prednosti.

Biamping okoli frekvence 200Hz pomeni, da je spekter energetsko približno na polovici. Torej rabita dva enako močna ojačevalca.
_________________
Carpe Diem

ambasador

Po mojem kjub očitnim prednostim biampinga, ima smisel to uporabiti za zvočnike, ki so nam res pri srcu, a šepajo pri dinamiki.

Sam se tega ne poslužujem (pa imam doma dovolj naprav za kaj takega), ker te potrebe ne čutim. Poleg tega me moti kaos kablovja in škatel pred mano. Uživam če je preprosto.
_________________
Carpe Diem

mestn pu

Zame je bil izziv narediti hi fi sistem, ki vse vrste glasbe igra enako dobro in predvsem muzikalično in ima praktično popolno in lahkotno kontrolo tranzijentov.
Kot pravi znanec..I do remember the words of Saul Marantz about 30 years ago:" HIFI is the closest aproach to the original sound".

Na koncu sem se lahko samo strinjal z starim ameriškim pristopom, da za dosego tega cilja ojačevalne moči ni nikoli preveč na zalogi.
In da morajo biti vsi driverji hudičevo hitri v tranzijentih in predvsem-nativno nadpovprečno muzikalični.
Kar temu ni ustrezalo, je šlo od hiše, ker ne maram preveč robe, samo par vintage zadev je pristalo v garaži.

Leta nazaj nas je Bojan Hajdinjak učil o harmonikih in dejansko sem dolgo eksperimentiral prvo z dvema sistemoma, da sem ju dodobra spoznal in nato počasi začel oba združevati v enega in seveda nato spet ničkolikokrat obrnil postopek, spet dva sistema, dokler se niso začeli kazati rezultati, ko sem si sposodil izjemno hitre KT77 Gold Lionce od prijatelja.
Kablov je res veliko, ampak zame, ravno obratno, to ni pomembno, saj je zvok na ta način dosti bolj fluiden in ker večino popačenj ustvarja soba, še veliko, veliko več, pa jih "namečljejo" protiresonančno neobdelani kabineti in komponente, ta lahkotna fludnost v zvoku nima nobenih ovir, da ne bi bila lepo izrazita.
Zvok sistema je fokusiran bolje kot pri Lowtherjih, čeprav ni v njem niti enega dual concentrica.
_________________
Great people talk about ideas, average people talk about things, small people talk about other people.

PURPLE · Objavljeno: Sre Jun 05, 2013 19:10 Naslov sporočila:

Pasivni Vertikalni Bi-amping z dvema enakima ojačevalcema.

[/quote]

Glede na zgoraj prikazano možnost pasivnega vertikalnega BI ampinga me zanima ali je možno, da se en kanal bolj greje - v tem primeru levi kanal zardi poganjanja nizko tonske enote? Je to kaj škodljivo za ojačevalec oz. končno stopnjo?
_________________
HI FI - balzam za ušesa...

joztom · Objavljeno: Sre Jun 05, 2013 19:36 Naslov sporočila:

Če se ojačevalec greje, mu to ne škodi, večina je temperaturno kompenzirana, če ne še zavarovana proti pregrevanju. Težava je avgusta pri visokih temperaturah, je treba večkrat potipat, da ne odnese izhodnih tranzistorjev.
Moč ojačevalca ni povezana s tranzienti, ampak hitrost in frekvenčni obseg. Če amatersko primerjamo 20kHz signal, se končna bori z RLC komponentami zvočniških kablov in rikverc induciranim tokom iz zvočnika, torej gre za obvladovanje dosti hitrejše signalizacije. V sistemu mi igra cca 80W končna stopnja, izredno hitra in mi nikoli na misel ne pride, da bi preklopil na vintage 400+400W počasno kravo, pa če je še tako lepa. Enostavno je MANJ basa, ker ga zaradi počasnosti zadeva ne obvlada. Še najbolje bi bilo za base kakšen dobro hlajen MosFet, pa nagnat na 500mA biasa, da bi se razžarel na hladilnikih, to bi potem prtegnilo na basu, da se usedeš. Rabiš pa visoko voltažo in dosti HeadRooma (vsaj 20% voltažne rezerve na amplitudi) da ne klipira. Ne vem pa, kako se obnesejo lampe za srednjetonsko in visokotonsko območje.
Basovcu dajo barvo tona predvsem viskotonci, če so v fazi, torej rabiš zelo zelo hiter basovski ojačevalec, da ne momlja in usklajeno kretnico. Materiala ni ne vem koliko na voljo, vsaj močnega in voltažnega ne.

PURPLE · Objavljeno: Sre Jun 05, 2013 20:13 Naslov sporočila:

Hvala za odgovor. Ker nisem tehnično podkovan si te tabele ne znam razbrat ampak sem razumel poanto iz texta.

Če se ojačevalcu zviša bias predvidevam, da se potem še bolj greje in obstaja možnost hitrejše poškodbe?

Malo izven vsega kontexta. Pred kratkim sem kupil končno stopnjo SONY TA N90ES. Ima vse MosFet tranzistorje in dva hladilnika. Napram končni N80ES, ki se precej segreje se N90ES segreje zgolj omembe vredno Smile

V navodilih mi piše da ima N90ES 90mV plus minus 10mV biasa na kanal. Predvidevam, da je to nekaj čisto običajnega?
_________________
HI FI - balzam za ušesa...

joztom · Objavljeno: Sre Jun 05, 2013 20:27 Naslov sporočila:

Bi moral vedeti za katere tranzistorje gre in zakaj je relativno tako nizek bias. Višji je bias, višje na krivulji je predodprt tranzistor skozi ničlo (0V) in hitreje se odziva z manj modulacijskimi napakami. Lahko je tudi drugače narejeno in en del izhodnega signala igra že močan driver, kar je dostikrat, ker FETi rabijo dosti močan tok na gatih za borbo s kapacitivnostjo le-teh, kar je posredno povezano s hitrostjo odpiranja in popačenjem. Tako je včasih delal Quad 405, so oni 3771 ali kaj so že bili za eni not, bili uporabljeni samo kot dodatna pumpa za tok, driverji so pa igrali v kao neki A-klasi. To je poenostavljena razlaga, da se ne boste smejali.

jože · Objavljeno: Čet Jun 06, 2013 09:29 Naslov sporočila:

joztom
Verjetno si imel v mislih v zgornjem postu Mirovni tok (idle) 500mA, da ojačevalec ostane do višje izhodne moči v A klasi. To kar nava PURPLE
"V navodilih mi piše da ima N90ES 90mV plus minus 10mV biasa na kanal. Predvidevam, da je to nekaj čisto običajnega?" pa je odstopanje od idealnih 0V na izhodu iz ojačevalca, tako da basovski zvočnik nima enosmerne napetosti na tuljavici.
lp Jože

joztom · Objavljeno: Čet Jun 06, 2013 09:39 Naslov sporočila:

Ja, mislil sem na idle tok. 100mV offset napetosti je velika vrednost in za moj okus slabo vpliva na bas. Novejše konstrukcije uporabljajo servo vezje s komparatorjem za eliminacijo offseta na izhodu.

PURPLE · Objavljeno: Čet Jun 06, 2013 11:12 Naslov sporočila:

Smo izven teme ...

Na splošno kaj zdaj to pomeni na podane vrednosti, da ima končna veliko dela z kontrolo basov, z povratnimi toki - nisem strokovno podkovan, upam, da nisem mimo vsekal?

Če navežem to vprašanje na pogled delovanja basa - premikanje enote, lahko rečem, da se pri dokaj glasnem poslušanju enota premika zelo malo, je dokaj kontrolirana. O tem pa mislim, da je Ambasador nekje pisal, da se lahko s tem preveri ali ima ojačevalec kontrolo nad basom (zadostno moč - rezervo), da ta ne poplesava kot zmešana.
_________________
HI FI - balzam za ušesa...