Lampaš

[ambasador]

Po mojih izkušnjah je daleč najceneje (glede na denar) priti do res kakovostnega ojačevalca s single ended lampašem!
Na voljo niso velike moči (do 10W, za relativno mali denar, od 500€ če ga sam delaš, od 1000 se dobijo prvi kitajci), zato je potrebno iti z občutljivostjo zvočnika preko 90dB/W, sicer je poslušanje bolj tišje sorte. Pa spet ni tako tiho, če ne maraš res glasnega poslušanja, je 90dB/W kar ok (špice so preko 100dB).

Push pull lampaši, ki so se kolikor toliko približali, so bili dragi ko pes, pa še vedno to ni to.

Dopolnjujem: vstopni nivo in poceni je pentoda EL34 (12W), nadaljuješ lahko s KT88 (15W) ki je višji nivo, visoki nivoji pa začnejo z direktno gretimi triodami (2A3 - 3,5W in 300B-8W). Tisto naprej z 845-kami in podobnimi je že naučna fantastika, ker so voltaže tako visoke, da se navaden izolacijski material topi kot puter).
_________________
Carpe Diem

[mito11]

[CASTOR]

Debelina izolacije je določena glede na voltažo in če je ta pretanka se bo začelo kaj smodit.

lp

[mito11]

Točno tako. So mi roke bolj hitro tipkale, kot pamet delala.

[jože]

Glede SE in PP trafotov se sicer kar strinjam z ugotovitvami, ne sme se pa pozabiti, da pri SE jedru magnetna gostota (fluks) niha samo v enem kvadrantu. Jedro je magnetno prednapeto in mu gostota narašča in pada. Medtem ko pa pri PP trafotu pride do obrata magnetnega pretoka v jedru, posledica je izguba zaradi histerezne zanke jedra. To je po mojem zelo pomembna razlika, ki je nikakor ni mogoče povsem odpraviti s kvaliteto jedra. Pri PP načinu bo še vedno obrat pretoka magnetnega fluksa povzročal menjavo smeri fluksa in kolikor je meni poznano jedra brez histerezne zanke še niso naredili.
Zato tudi transformatorji naviti v domači izvedbi z navadno trafo pločevino ne morejo konkurirati vrhunskim izdelkom, kateri imajo vgrajeno boljšo pločevino. Čeprav so kopija originala (št ovojev, debelina žice in segmentno navitje). Tudi vrhunski transformatorji so razvoj s preizkušanjem in slušnim testiranjem, zato nikjer na internetu ne najdeš izračuna, ki bi ti zagotovil vrhunski izhodni trafo.

[kalimero]

[zvocnik]

[urosst]

največja razlika med single ended in push pul
je v tem da je jedro transformatorja pri
single ended vedno magnetno polarizirano v eno smer samo
manši ali večji magnetni pretok.
pri push pulu pa menja smer v jedru,kar pa naredi določene
anomalije.

[ambasador]

@zvočnik
Ali so potem slabosti push pulla lampasev kaj primerljive z izvedbami na solid statih?
---------------------------------------------------------------------------------------------------
So. Glavni razlog je bistvo push-pulla. Ta terja perfektno simetrijo. Vsaka nesimetrija ima podobne posledice na zvok, neglede iz česa izhaja. Naj bo to lampaški trafo ali ne uparjeni tranzistorji.

Klasa D ne deluje kot push-pull in nima njenih problemov. Ima lahko kakšne druge probleme, teh ne, in se, kar se tega tiče, sliši kot single ended in posledično kot klasa A. Zato tudi napreduje v hifiju.
_________________
Carpe Diem

[Špilferderber]

a ni zaskrbljujoče, da mestn nima mnenja?

a lahk gre nekdo preverit, če še diha?!

[joztom]

V tranzistorski in FET povezavi je klasični PushPull najpočasnejša varianta seveda tudi najpogostejša in se je pravi highend že izogibajo. Ločimo še razne vrste izhodnih konfiguracij: Compound, Komplementarni dvojni emiter follower, Kvazikomplementarni in ozemljeni komplementarni emiter. Vse konfigueracije so uspešne, ločijo se po zahtevanem mirovnem toku in izhodni impendanci (dumping faktor). Vse to so dognana vezja in zahtevajo zadosten mirovni tok. Meritve IMF in skupnega popačenja so različni, z izborom pravih materialov, se temu izogneš. Najhitrejši in najhujši je compound sistem z distorzijo 0,005 in 0,9Ohm izhodne impedance. Pa to je cel študij, kar tako se ne da debatirat. Ojačevalci na lampe so nišni produkt s kvalitetami in slabostmi in so samo za poznavalce in ljubitelje, nikakor pa ne ultimativni, še manj pa stabilni na daljši rok zaradi lamp.

[urosst]

[ajka]

[joztom]

Jaz ne navajam nekega znanega izdelka, ampak razlike med konfiguracijami izhodov z istim materialom iz reprinta WirelessWorld (dec.1980) kjer je objavljena ta teorija (MatiOtala in Jorma Lammasniemi - Intermodulation at the amplifier-loudspeaker interface). Če kje najdeš na netu je to odlična teorija, prebarite si. Popačenje pa se meri čisto drugače, ne samo z spektralcem. Vzameš 50W upor, čez še tuljavo in kondenzator pa da vidiš kakšne oblike je potem kvadratni signal. Lampaši so zaradi svoje hitrosti zelo stabilni in kvalitetni tudi na kompleksnih bremenih. Razdelana teorija iz navedenega članka:
http://sound.westhost.com/amp_design.htm

[ambasador]

Vsaka tehnologija ima svoje značilnosti. Zato imajo vsi push-pulli nekaj skupnega v zvoku, kot tudi single endedi. Dokler si dobro ne preposlušaš druge tehnologije, značilnosti prvih ne moreš izluščiti.

No, saj nobenemu tega niti ni treba. Nekaj nas je zelo radovednih, zato poznamo 'žige' (koloracije) s katerimi se podpisujejo različne tehnologije. Tako so zanimivi 'žigi' v prvi vrsti mrežna frekvenca 50Hz (napram baterijskemu napajanju), lamp, mos-fetov, bipolarnih tranzistorjev itd.

Znebiti se teh značilnosti v zvoku (dobiti nevtralno zveneče) je domena najboljših dizajnerjev na eni strani in kupcev s podloženimi denarnicami na drugi strani.

Zato sem tudi 'zastrigel' z ušesi, ko sem slišal N-Core D klaso na sistemu ki ga več kot dobro poznam.
No tudi pri @zvočniku Spectroni naredijo vtis - toda tam je cel sistem ekstremne narave in bi lahko - glede na ceno - tudi izdelki klasične gradnje imeli podobno nevtralen zvok. Samo moči (in makro dinamike) bi bilo sigurno manj!
_________________
Carpe Diem