Master format download

[audiofill]

Po moje, ko govorimo o boljši reprodukciji, mislim kar se posnetka tiče, valjda je boljši tisti po katerem so manj šarili in ga kao "olepševali" do nezavesti da bo izpadel všečen. Vemo da cd-ji v smislu kvalitete posnetka od nastanka pa do danes v veliki meri niso spravljeni skupaj za audiofile, mi smo premala populacija, oziroma le mali odstotek jih je posnetih kot se zagre. To je spravljeno skupaj za širše množice in zvok na njih pač mora biti njej všečen. Napram temu je nek dober (manj obdelan) hi-res posnetek, ki se nudi na netu čisto drug univerzum. Saj pa se ve, manj šaranja ne more rezultirati v slabšem zvoku, kvečjem pravilnejšem. In kot takšen je seveda bolj rezoluten in gre bolj v smeri visoke vernosti, čemur hifi po svoji definiciji tudi stremi. Pa čeprav mogoče ni tako všečen kot on na cd-ju, mogoče ne zveni kao tako lepo, ni kao tako topel in prijeten, je pa zato bolj pravilen.

Mogoče je problem v tem, da smo bili dolgo navajeni "olepšanega" zvoka s cd-ja in se nam zdi manj obdelan hi-res material z ogromno rezolucijo moteč, morda celo kdaj kričeč, vendar pa za moje pojme to če je prisotno v posnetku ni slabost, temveč prednost, saj pa ja stremimo k čimbolj živi izvedbi oziroma se trudimo teleportirati v studio, kjer se je odvijal nek event. Če zakompliciram do nezavesti in zraven v enačbo vkalkuliram še kakšnega poceni nič kaj ekstra lampaša, ki ni top of the pops performans (beri evidentno paca na toplo, romantično, kao vdahne dušo), pa je lahko skupek vsega v smislu visoke vernosti hitro katastrofa in verjamem, da se bo komu navajenemu takšnega, če se lahko tako izrazim "old sounda" zdel novi do bola rezoluten hi-res posnetek suh, spran, pust, mrtev in podobno. Sploh če bo predvajan na kakšnem modernem hifiju ki gre v smeri rezolucije. Vprašanje ki ga vidim tukaj ni kaj je dejansko boljše, jasno da tisto z manj koloracijami. Kaj pa je komu bolj všeč (pravilno ali všečno), pa je že drugo vprašanje.

Tako nekako na te stvari gledam danes. Ne rečem da imam prav. Lahko da sem falil na celi črti, pa bom to spoznal šele čez leta. Nikoli ne veš.

[audiofill]

Dober primer o čemer govorim so recimo visokoverni Iztokovi posnetki. Neobdelani, rezolutni do bola, referenca. Če boš dal to poslušat širši množici verjamem da se bo od silne dinamike, attakov, tranzijentov, nore rezolucije, šusa,... kar prijela za glavo in zbežala ven, za audiofile pa prava poslastica.

[JAZZZ]

[NORDIC]

Andersen - Sagn je posnet l. 91.

To, da ti ECM ni všeč spoštujem. Da pa Manfredu nekdo (le kdo bi to bil?) pamet soli kaj in kako naj dela...možakar se med tem mirno lahko drži za mednožje, pa je zanje tako velik, da bodo le z rešpetinom videli, kje ima roko Pa on je institucija, kaj vse ima za pokazat - impozantno.

ECM je predvsem cenjen zaradi glasbe, nabora muskontarjev, svobode izražanja - zvok je pa vedno (v 70-tih manj) nekoliko prirejen, umeten, eteričen...pa vendar je zelo pazljivo dozirano in všečno, pa tudi v "službi" glasbe. Sanders bi pri ECM zvenel smešno, ravno tako Garbarek, Tibbets, Towner in podobni ambientalci ne bi prišli do takega izraza pri kakem Delmarku.

Gledamo dva dokumentarca o Afriki. Prvi je posnet s kamero, brez filtrov, nič ni zumirano, barve so kakršne so, kot bi gledal sam.
Drugi je s filtri, sonce, ki zahaja je čez cel ekran, vse je neverjetno lepo, nihče v bistvu tega ne vidi samo z očmi. Posnetki, ki te ganejo in o njih več ne razmišljaš. ECM.

Veliko je klubske, urbane glasbe, pri ECMu pa je ogromno "glasbe narave" iz Skandinavije. Ko si enkrat tam en mesec praktično sam v naravi brez motoriziranih prevoznih sredstev, ti je jasno. V vetru slišiš Garbareka, Rypdala...Skratka, ti občutki muzike, ki odražajo pokrajino oz. jo slikajo, so izvrstno ujeti na ploščah in če bi jim to uspelo samo 10-krat, bi se priklonil do gležnjev.

Samo še čakam, da se kdo spravi na Boba Thielea in Alfreda Liona

Zanalašč grem poslušat Solstice

BTW, Audiofil, morda si dobil občutek, da rad poslušam zapacan zvok. Nisi me razumel. Dajva takole. Slišiš dvorano, slišiš, da so činele nad bas bobnom, slišiš ventile na saksu, ne v zraku, da je kontrabas lesen in ima telo? Meni je to normalno, kot bi moralo biti vsakemur, ne glede na okus, pa poslušam samo CD. Kot sem že večkrat rekel, le debata na podlagi točno določenega glasbenega dela bi dala približno predstavo o čem govorimo. Takole se pa zgubljamo v nekih popačenih predstavah..

Pa brez zamere.

LP, z

[JAZZZ]

[NORDIC]

Iztok, ma jaz nebi s tabo prav dolgo o muziki, toliko, kot jo imam jaz doma, jo ti verjetno v avtu voziš

Anivej, seveda imaš tudi ti iz svojega zornega kota prav. Res je tudi, da ECMke po letu 2000 lahko preštejem na prste, slabo spremljam zadnjih 10 let, prej sem znal skoraj "na pamet". Vsekakor pa me ni zvok nikoli motil, verjetno ti vseeno bolj poslušaš z snemalčevimi ušesi, jaz sem neobremenjen in se pustim zavajat..Tako, da še vedno z veseljem poslušam kak CD iz teh dveh metrov , kolikor se je nabralo ECMa.

Mislim, da ima en določen pečat stari studio v Oslu, en poseben žmaht. Nothern Song od Tibbettsa je edina njegova, ki je posneta tam in je precej drugačen sound od ostalih, neko (umetno?) patino ima.

Je pa muzike od gor na tone dobre, normalno, pa pašejo v naše konce, se strinjam - ne bi bil Nordic, če bi mislil drugače

A dolpotege tudi zaračunavajo tako mastno, kot CD-je?


P.s. Impuls Jarrett z Garbarekom? Poznam samo z Redmanom. S severno ekipo je po moje vse za ECM.

Bova midva tole enkrat v živo, dost sva osvinjala temo.

LP, z

[JAZZZ]

[audiofill]

Zdaj v hi-resu na voljo tudi legendarni Jazz at the Pawnshop



To celebrate the 30th anniversary of one of the finest jazz audiophile albums ever made, Jazz At The Pawnshop has been transferred to high resolution digital music download. Originally recorded in Stockholm in December 1976 by famed recording engineer Gert Palmcrantz, Jazz At The Pawnshop featured revolutionary audio recording techniques and jazz improvisation at its very best. The group, performing in the Pawnshop jazz club, was led by alto saxophone player Arne Domnérus, who was once described by Charlie Parker as "a very good player, almost as good as me." Pianist Bengt Hallberg had impressed Stan Getz when moving through the strangest of keys without any effort, and the rhythm section of bass player Georg Riedel and drummer Egil Johansen was the greatest in Sweden at the time.

[zvocnik]

[bogomir 4051]

Boris, LP nimam, imam pa navaden CD in XRCD (20 bit) verzijo. Zanima me, če imaš tudi ti to verzijo, kako jo ocenjuješ v primerjavi z vinilno.
Hvala in lep pozdrav Miro.
_________________
miro

[kraljmatjaz]

Ce kdo zeli primerjati 44/16 vs. 96/24 vs. 192/24 ...

http://www.soundkeeperrecordings.com/format.htm

Lp,
Miran
_________________
Chi suona, stona. Chi non suona, critica! (R.Muti)

[ck]

Jazz at the Pawnshop sem nabavil že pred leti kot hibrid - CD-SACD varianto in je odličen.
V kopletu sta dva ploščka, skupaj skoraj uro in pol odlične glasbe.

Nisem primerjal z LP, bi pa znalo biti zanimivo.
_________________
LP

[kraljmatjaz]

Ne vem, ce je to ze bilo objavljeno, nekaj zanimivih downloadov.
Tako standard kot HD posnetki.

http://www.hifistatement.net/de/downloads

Lp,
Miran
_________________
Chi suona, stona. Chi non suona, critica! (R.Muti)

[before]

[zvocnik]