Kar veliko o kablih - kaj in zakaj

[ambasador]

Preden se odpravim obrezovati oljke :
sem večkrat imel priliko slišati kako se dober sistem 'sesuje' z napačnimi kabli. Na srečo je ponavadi šlo za preskušanje kablov, pa ni bilo škode.
Ni to, da ne bi nič prihajalo iz zvočnikov, je slabše: se človek vpraša čemu bi potrošil toliko denarja za tako maso odbojnega zvoka/ brez smisla za zvenenje, timing, pravilnost, ambienco/ da ne omenim pomanjkanje strastnega užitka ob dobrem zvoku.
Tako močnih učinkov na povprečnih sistemih nisem nikoli slišal, pa sem imel neprimerno več opravka z njimi. Saj se kabli poznajo, samo je več ali manj 'luk i voda' kot radi rečejo naši v jugi.

Pa se širi glas o močnem vplivu kablov in povprečen avdiofil prične upati v magično transformacijo svojega povprečnega sistemčka s preprosto menjavo ožičenja. Ostalo naredi domišljija. Kar se pa je pogosto dogajalo je to, da so 'zarili' z zvokom. To pa ja. V furiji doseči dramatične razlike pristali na nemogoče kablovje.

addendum: s povprečnim sistemom sem imel v mislih 3000-5000€ all inclusive.
_________________
Carpe Diem

[NCC2000]

ja kapito, z oljkami pa kar previdno in z ljubeznijo..

v tole enačbo sem si dodal tudi odgovor na to temo iz mantra topica.

Bom pa drugače povprašal; se najde kakšen "dober", "drag", "visokoresulutiven" sistem, ki pa mu različni kabli ne vnašajo ravno razlik ala noč pa dan, ali je to čisto splošna domona "hudih" sistemov?

[ambasador]

Če si od kolega Rudija sposodim primerjavo s serijo stekel (šip) skozi katere gledamo, postane malo bolj logično kaj se dogaja. Pa recimo da so šipe malo motne od umazanije: tudi če vmes kakšno zamenjaš za super čisto, ne boš kaj prida pridobil na jasnosti tistega kar se vidi skozi. Šele ko so vse šipe čiste (z obeh strani), je pogled skozi jasen.

Po isti logiki vsaka naprava, kabel, kretnica, zvočniki predstavljajo vsak en prehod informacije (vsak prehod je ena simbolična šipa).
Mogoče je tako boljša predstava in razumevanje zakaj vrhunski kabel v sistemu nizkega ranga ne more pokazati svoje prepustnosti. Zvočniki pa so običajno največji 'štopeljc'.

Se pravi, ne obstaja vrhunski sistem, ki je neobčutljiv na kable. Bolj kot so razlike natančno slišne, večjo resolucijo ima sistem. Manj je slišno - bolj zaštopan, zamašen je.
Seveda, če bi uporabil vse kable vrhunske, bi vsak sistem veliko pridobil: točno to so opažali na nekaj zadnjih sejmih v ZDA, trik da so uporabljali kablovje, ki je stalo krepko več kot priključene naprave. Samo dvomim, da je to racionalna pot za avdiofila.
_________________
Carpe Diem

[ro-bi]

[ajka]

LP
Najbolj kvalitetna šipa spusti skoraj vse skozi, a vseeno ne vsega, odpreš okno in vidiš razliko, koliko !
Žal pri audio ne gre tako, s kabli, ne moreš primerjat koliko je to 100% , odprto okno.
Pravzaprav niti ne vemo koliko manjka do teh 100%, se samo malenkost približamo za nekaj %

PS.:Zakaj velikokrat najdemo razočaranja na velikih, dragih sistemih. Ja zato ker je mali sistem zelo dober v "ovinku pri 60km/h", v dragih sistemih pa kritiziramo "lego v ovinku pri 150km/h"
_________________
~ ** ~

[gero]

[joztom]

Sicer je bolje da sem tiho, ker nimam nekega dragocenega sistema, pa vseeno težko razumem nekatere komentarje. Kot prvo je nekaterim izdelava ali prodaja kablov kruh, na katerega se menda spoznajo in o tem veliko vedo. S kabli se najbolje prilagaja industrijske izdelke, ki so dokaj zadušeni zaradi neznane palete končnih uporabnikov, ki bi najraje pretikali vhode na živo brez ugašanja. Nekateri vrhunski pa imajo zaradi boljšega vtisa popravljeno prenosno karakteristiko, vgrajen je namreč določeni "ringing", ki osvetli zvočno sliko. Tu res pomaga kompleksni kabel z vrednostmi RLC, ki kompenzirajo in blažijo ta učinek. Če pa je ojačevalec len, ti ne pomaga nobena filozofija, da ga pohitriš. Korektno in zanesljivo ožičenje, pa je. Signale z elektronskim vezjem spreminjati v diferencialni signal in spet nazaj na vhod je dvakratna morebitna poškodba signala. To delajo le v studiih z milijon kanali, da ne brenči. Pa si poglejmo provizorično sliko konzumne opreme s slovečim imenom na sicer revnem tonskem generatorju in osciloskopu, pa vseeno se vidi sprememba. Govora je o 1V vhodnem signalu sfrekvenco 55kHz in polna amplituda izhoda na kompleksno breme:

Phase Linear 400 Series II v brezhibnem stanju



Domači DIY prototip z enakimi pogoji:



Zakaj 55kHz? Nikoli ne poslušamo sinusa in frekvenc, ampak glasbo. Če ti snemaš pet violin s cca 5kHz, dobiš prepletajoč signal še kaj višje frekvence zaradi različne oddaljenosti od mikrofonov. Vsekakor pa je poglavitno, kako je kaj posneto, v reprodukciji ne moreš nič popraviti, še najraje pa kaj skrivimo in predelamo na svoj okus, kar pa tudi ni prav.

[jernejc]

[ambasador]

[ambasador]

MC glavice imajo ringing (oscilacije, ki se ne ustavijo tako hitro), če ni primernega električnega dušenja. Priključiš na MC trafo step-up in ringing izgine. Zadeva je preverljiva in prikazana skozi množico testov v preteklosti (prikaz kvadratnega signala na osciloskopu, vodoravni del kvadratnega signala je sinusoida, ki se izzveneva v celotni dolžini).
MC priključen na aktivni phono ponavadi 'ringa' ko svinja. Zvok je nabit z ultra preveč energije na visokih tonih, samo žvižga.

Zvok preko trafota brez ringinga je bistveno bolj pravilen, natur. Istočasno ima ogromno mikro informacij, barv itd.
Odkod vam drugim preferenca za ringingom????
-----------------------------------------------------------------------------------
@joztom: kje je viden ringing na osciloskopu? Nekaj overshoot-a je na zgornjem track-u v obeh primerih. Spodaj pa je počasen odziv v obeh primerih. No, eden je prav polž (ali pa to naredi faza, če je filtriran). Tudi low pass filter lahko naredi overshoot. Qua's delal?
_________________
Carpe Diem

[CASTOR]

Ambasador@ Nemoj ti meni tralala.

[ambasador]

[joztom]

Nimam na voljo kaj dragocenega za test, prikazal sem primer iz moje police. Ringing je podkompenzirano vezje, kadar računaš na težavno breme. Vrhunski tongenerator, osciloskop ali spektralc za domačo rabo ne znese. Vsekakor je pa največji problem, da audiofili nimajo pojma o elektroniki, žal pa tudi elektroniki nimajo tri čiste o zvoku, glasbi, izvajalcih itd. Zato se vedno najdemo na obeh bregovih in neusmiljeno napadamo.

[jernejc]

@ambasador: Poizkusil, seveda je bila razlika v ostrini, še bolj pa v barvah.

V mojem prejšnjem postu sem omenil le en vidik vpliva kablov oz korelacijo kabel-komponenta.
Če se dopolnim, ko sem že začel o napajalnem delu audio komponente...
napajalni kabel je RLC člen, Trafo (kakršen koli že je) je RLC člen (C je majhne vrednosti, a kapacitivnost med ovoji je izmerljiva), usmernik je pretežno RC člen...to skupaj svira malo po svoje...
Veliko narediš, če ustrezno definiraš in popraviš/dušiš... vsaj en vir nesnage - usmernik.
Potem pride (ne le do do nekoliko bolj homogene, nenaporne reprodukcije) ampak še do spremenjenega vpliva različnih napajalnih kablov na zvok.
S tem ne mislim, da kabli delujejo v diametralnem nasprotju, v mojem primeru na mojem preampu sem po upgrade-u usmernika zamenjal favorita med kabli.

Imam nekje ene meritve (če jih najdem) od Jima Hagermana...cel elaborat, kjer se lepo vidi tisti ringing v delovanju različnih diod (navadne, ultrafast, soft recovery, schotky...)ter ustrezno dušenje teh anomalij.

Imaš morda kako komponento z usmerniško elektronko ? Te imajo zelo "soft recovery".

LP Jernej

p.s. bo morda čez vikend čas za kako pivo?
_________________
Ohm sweet ohm.

Just saw a gold plated optical fibre. Apparently the gold made it sound marvelous according to the salesman.

[NCC2000]

Prosojnost šip, gmajne, grip v ovinkih, razen vpliva RF motenj same prispodobe..

Kaj je sedaj s kabli, ali na sound bolj vpliva njihova fizikalna sposobnost prenašanja teh par kHz elektrike ali njihova sposobnost kompenzacije medsebojnega impendančnega lunaparka polizdelkov, ki jih povezujejo v celoto?