Zanimivi koncerti

[matej]

Å e eden: https://www.festival-radovljica.si/sl/koncerti-2018/101-johann-sebastian-bach-clavier-uebung-iii.html/





http://orglarstvo-mocnik.si/?project=adergas-velesovo-37iip-2007-opus-14/


Orgle – èudovito glasbilo, ki odzvanja skozi stoletja

Besedilo: Aleš Senožetnik, Gorenjski Glas, sobota, 9. december 2017



Tomaž Moènik v Cerkljah vodi delavnico, v kateri nastajajo orgle. Za izdelavo tega zapletenega glasbila pa šest zaposlenih trdo dela vse leto. V zadnjih letih najveè naroèil dobijo iz tujine.

Orgle danes povezujemo predvsem s cerkveno liturgijo, a izvirajo že iz èasov pred Kristusovim rojstvom. Leta 264 pred našim štetjem jih je iznašel grški izumitelj in matematik Ktezibij iz Aleksandrije. Velièino zvoka tega glasbila pa so prepoznali že v Konstantinoplu, kjer so jih lahko igrali le ob navzoènosti cesarja. Šele pred dobrim tisoèletjem so se ponovno pojavile tudi v Zahodni Evropi, kjer so pravi razcvet doživele v èasu baroka in še posebno skladatelja Johanna Sebastiana Bacha.

Mojstre, ki bi v Sloveniji znali izdelovati orgle, lahko preštejemo na prste ene roke. Ta inštrument, ki velja za najbolj zapleteno napravo, kar si jih je v predindustrijski dobi izmislil èlovek, in do danes najveèje glasbilo, kar jih poznamo, vsebuje veè tisoè delov. Za njegovo izdelavo od prvih naèrtov do postavitve in konène uglasitve pa se v Orglarstvu Moènik šest zaposlenih trudi vse leto. »Vsake orgle so unikatne, saj ni dveh enakih prostorov. Že pri naèrtovanju je treba upoštevati velikost in akustiko prostora, predvsem pri doloèanju velikosti menzur v pišèalih,« pravi Tomaž Moènik, po rodu iz Cerkelj, ki pa sicer živi v Železnikih, kjer je tudi organist.

Glasba mu je bila položena v zibko, kar izdaja že njegov priimek – Moèniki namreè slovijo kot odlièni glasbeniki – ne le v Cerkljah, temveè tudi daleè naokoli. Tomaž je orgle vzljubil, ko je še kot srednješolec ob odhodu k vojakom zamenjal brata, ki je bil organist v domaèi župnijski cerkvi. Èeprav se je izšolal za inženirja radiologije, pa se je med študijem uèil tudi igranja orgel, nato pa se zaposlil v orglarski delavnici, ki so jo takrat odprli pri mariborski škofiji. Tam je ostal sedem let, dokler ni leta 1998 odprl lastnega podjetja, ki uspešno deluje še danes.

Prve orgle so izdelali za nakelsko župno cerkev leta 2000. V zadnjih letih pa veèina naroèil prihaja iz tujine. Resda so pred kratkim nove izdelali tudi za cerkev sv. Jurija v Šenèurju, a kot pravi Tomaž Moènik, gre bolj za svetlo izjemo. »V zaèetku smo orgle v glavnem izdelovali za slovenske cerkve, po letu 2010 pa so naroèila praktièno usahnila. Danes v podjetju izdelamo ene ali dvoje orgel na leto, naroèila pa veèinoma prihajajo iz Švedske, Danske, Nemèije in drugih severnih držav.«

Od konkurence jih razlikuje fleksibilnost. Orgle se namreè precej razlikujejo. Trenutno v delavnici nastajajo ene, ki bodo zgrajene v ameriškem slogu iz zaèetka dvajsetega stoletja, za cerkev v Adergasu pa so pred leti izdelali orgle, narejene po vzoru nemškega izdelovalca Hildebrandta, sodobnika Johanna Sebastiana Bacha, skladatelja, ki je to glasbilo postavil na piedestal svoje bogate glasbene zapušèine. »Želeli smo izdelati inštrument, na katerega bi se dalo kar se da avtentièno zaigrati Bachovo orgelsko glasbo,« razlaga sogovornik, ki mu je podvig uspel, glasbilo v Adergasu pa je zaradi svoje kvalitete postalo eno najbolj znanih, o katerem tudi tuji organisti vedo povedati le najboljše.

Za razliko od nekaterih drugih orglarskih mojstrov, ki so specializirani le za en stil orgel, Tomaž Moènik pravi, da mu preklapljanje med razliènimi stili ne predstavlja težav. Tuji strokovnjaki, ki so spoznali njegovo delo, pa so preseneèeni, kako mu uspe intonirati tako razliène inštrumente. Intoniranje pomeni doloèanje barve in jakosti zvoka posameznega registra in ga je za razliko od uglaševanja sposoben opraviti le èlovek. »Da dosežeš baroèni ali romantièni zvok, moraš uporabiti popolnoma drugaèe metode, ne glede na to, da so dimenzije pišèali v obeh glasbilih enake.«

Intoniranje enega registra traja ves dan, zato le intoniranje orgel s 25 registri torej mojstru vzame skoraj mesec dni dela. »Za to delo moraš imeti dar – poleg dobrega posluha, izkušenj in seveda znanja.«

V poklicu, ki se marsikomu zdi predvsem precej romantièen, pa se spopadajo tudi s povsem sodobnimi težavami. Med približno 1700 pišèalmi, kolikor jih imajo orgle s 25 registri, je okoli tristo lesenih, preostale pa so narejene iz cina, zlitine kositra in svinca. Uporabo slednjega so bruseljski birokrati že dvakrat hoteli prepovedati, s èimer bi izdelovanje orgel postalo domala nemogoèe. »Že dvakrat v desetih letih smo evropski orglarji podpisovali peticijo in na koncu vendarle dosegli, da uporaba svinca ostane izjema za orglarstvo. Alternative v tem primeru namreè ne poznamo.«

Ne glede na vse, bodo orgle še dolgo zvenele v cerkvah in koncertnih dvoranah. Ob pravilnem in rednem vzdrževanju namreè zlahka dosežejo življenjsko dobo nekaj stoletij.

[akacjan]

Danes, v èetrtek 15. in v torek 20. Festival Slowind ZADNJIÈ .
Koncerti so v Slovenski Filharmoniji.
Danes : Klangforum Wien...

[nek_do]

Danes ob 19:00 je otvoritev novega Jazz kluba Gajo V Ljubljani. Takole pravijo na FB:

Legendarni Jazz Club Gajo se vraèa na ljubljansko sceno z velikim pokom na svoji novi, stalni lokaciji, imenovani Jazz Paradise, kjer boste v jazz glasbi lahko uživali vseh 12 mesecev v letu.

Na otvoritev vabimo vse prijatelje vrhunske glasbe že to soboto, 15. 12. 2018, od 19. ure dalje, na Slovenski cesti 58, v Ljubljani.

Bodite del ponovnega zagona legendarnega kluba in vpišite datum v koledar.

Dobrodošli v Jazzovskem Raju!
_________________
Lep je dan

[pinus]

Odlièno.., to je to.. Škoda, ker mi je malo daleè..
Uspešen ponoven start in dolgo delovanje želim..

lp

[nek_do]

Pa še èlanek - reportaža:
https://siol.net/trendi/glasba/tako-je-videti-novi-ljubljanski-jazz-klub-foto-485746
_________________
Lep je dan

[nek_do]

Sinoèi v Cvetlièarni dveurni koncert naše rockerske legende z zanimivimi gosti oz. legendami glasbene scene: Primož Grašiè, Tihomir Pop Asanoviæ, Neca Falk, Aki Rahimovski, Jadran Ogrin....Cvetlièarna pa nabito polna do zadnjega kotièka.

Janez Bonèina-Benè/ 70 let Cvetlièarna, 1.2.2019















So pa koncert posneli tudi naši televizijci tako, da kdor je zamudil v živo si bo verjetno lahko ogledal posnetek.




_________________
Lep je dan

[pinus]

.. ja, prava ekipa iz nekega "pravega" èasa..
Verjetno tudi primeren performans in dober zvok..
Se bo pogledalo na TV, priklopljeno na sistem...
Hvala za info..

lp

[nek_do]

Dober koncert je bil. Ve se, da je Benè dosti prisoten po Primorski tako, da je bilo veliko fenov tudi od tam. Za zvok je skrbel Sašo Fajon. Pa še filmèka našega R & R fena ter lastnika muzeja Rolling Stonesov.


Klik



Klik


_________________
Lep je dan

[ambasador]

Pop Dizajn, kot obljubljeno vèeraj v Taverni v Kopru:

https://www.popdesign.si/category/nastopi/
Ti glasbeniki so pravi. Profesionalci od glave do pete. Nastop odlièen, tako igranje kot petje za moj okus prva liga. Bravo za nastop.
----------------------------------------------------------------------------------
Ena stvar je skalila užitek:
Pri mešalnem pultu so mi dali vizitko:
http://www.koda-events.com/
Predpostavljam da je ozvoèenje bilo v njihovi domeni.

Hm, na podroèju kakovosti velja pravilo, da tisti ko ti hoèe dobro - reklamira èe ni zadovoljen. Zlonameren molèi.

Zato: ozvoèenje je bilo obupno na vokal podroèju. Tako pri pevcu kot kitarah in nasploh na srednjih tonih.
Slaba loèljivost besedil (na momente se je bolj uganilo kot slišalo kaj poje) E, i, U so šli skozi ušesa. Sièniki in šumniki katastrofa. Za doloèene tone kitare bi potrebovali orožni list.

Drugaèe pa pult krasen za videt: lepi grafi, velik display zvoènega spektra je atraktivno skakljal po glasbi. Oh in sploh za videt - za slišat paè ne.

Ko to pišem sta zraven še dva oèividca in modrujeta da verjetno niso znali naštimat. Moje mnenje se bolj nagiba na stran, da tistega ni bog ne naštima.

Pa brez zamere. Samo z namenom, da ni potrebno trpeti pri poslušanju.
_________________
Carpe Diem

[fjaka]

danes, 19.30....radijski prenos SF...

https://www.filharmonija.si/koncerti/
_________________
Å¡oo mazgoon

[fjaka]

danes v živo v CD ali po radiju (v živo)....19.30.....V Mahler_jeva....


_________________
Å¡oo mazgoon

[fjaka]

drugi teden.....v petek radijski prenos na ARS...


_________________
Å¡oo mazgoon

[fjaka]

_________________
Å¡oo mazgoon

[fjaka]

_________________
Å¡oo mazgoon

[fjaka]

_________________
Å¡oo mazgoon