popaèenje ojaèevalca v PC in glasbenem stolpu

[joztom]

Akustika je lahko problem, èe je elektronika bedna in ni sposobna obvladovati zvoènikov, lahko so tudi kabli v igri. Nikakor ne moremo detektirati RT60 ali prihaja iz prostora ali iz iznihavanja driverjev ki traparajo po svoje ali iz elektronike z dumping faktorem pod 200. To so kompleksne zadeve in možnih je veè prijemov. @CK ima dolgoletno izkustveno znanje že zato, ker njegova oprema nikakor ni šibka in je v igri dejansko obvladovanje akustike prostora.

[ck]

[bogomir 4051]

Tako, kot pravi forumaš @ zvoènik. Najprej prilagodite glasnost. Moje dolgoletno opažanje kaže, da pretežna veèina ljubiteljev reproducirane glasbe ne upošteva osnovnega pravila in to je : HI-FI GLASNOST.
Èe se gremo verno reprodukcijo, zakaj za vraga potem pretiravanje pri glasnosti. Ne govorim o klasiènih zasedbah 100+ ali pa stadionskih koncertih, ko igrajo na polno.To je posebej zahtevno, se mi zdi, da kar nemogoèe, prièarati doma. Ampak vsa ostala glasba pa ne dosega takih spl-jev in je treba biti na to pozoren in ne pretiravati.
Je pa res, da veliko ljubiteljev glasbe sploh nima izkušenj z živo glasbo, tako, da nimajo pravega merila za to. Pretirano ozvoèeni in glasni rokerski in rejverski koncerti paè niso benchmark za to.

lpm
_________________
miro

[DAVOR]

Dober zvok je sinergija med prostorom in sestavljenim glasbenim sistemom.
Thd,.. snr ... slew rate ..damping factor so pomembni pokazatelji ampak ne odloèilni. Že èe vzamemo en povpreèen amp z dampingom 200 in nanj prikljuèen zvoènik ki ima povpreène tuljave na kretnici z upornostjo 0.8R...vs cevni ojaèevalnik dampinga 30 in naj prikljuèen zvoènik brez kretnice-tuljave...
Pri ojaèevalcih DF blizu 1000 in tuljave pod 0,2ohma (ali pa recimo aktivni bas) in dobrem zvoèniku pa se takoj zaèuti o èem je govora. Tu je bas hiter, poln energije in je toèno pozicioniran v prostoru, zvoèniki izginejo tudi v basu ne samo v srednjem in zgornjem spektru. Sploh manjši prostori so kritièni, kjer bas velikokrat bobni po celem prostoru ... trese ves inventar, kvari zgornji spekter glasbe, a kvalitete od basa pa ni. Kot da bi te nekdo mahnil v pleksus z rokavico namesto konkretno z golo pestjo . Ne trdim da vsi igrajo... veèja je možnost da, kot tisti s slabšimi podatki.
_________________
KISS- Keep It Simple and Smart

[ambasador]

Kot razumem avtorja èlanka gre za koliko in kako popaèijo ojaèevalci (pravzaprav vsa vpletena elektronika).
Ker je z njegovimi ugotovitvami artikuliral to, kar se mi je zmedeno podilo po glavi, sem posredoval link.

Vsak je povedal vsaj en košèek ki je na liniji s èlankom.
Kakšna je moja izkušnja sem v preteklosti že opisoval:
Niti 300 metrov od doma je palaèa, v kateri je pred nekaj leti igral en siciljanski pianist Slike iz razstave. V stilu Pogorelièa. Sedel sem cca štiri metre od klavirja, dosti blizu; dvoranica pa ima ca150 m2 in nizek strop.
Takoj po koncertu sem šel domov in poskusil s CD-jem Pogorelièa in isto glasbo najti vtis iste glasnosti kot sem jo doživljal nekaj minut pred tem. Na displayu Krella je obtièalo na številki 96. Kar je dosti blizu maksimumu ki ga zmore moj zvoènik s tem ojaèevalcem (ca 105dB peak na kavèu,merjeno z digitalnim SPL metrom).

S 60W SA300 ojaèevalcem dosežem tudi zelo glasno reprodukcijo 'na uho' a ni primerjave zvoèno s Krell-om. Medtem ko je na malem vtis velike glasnosti, je na velikem vtis veliko veèje realnosti, polnosti, teže, dinamike in ni trdote in živènosti malega - hkrati pa je lahkotno in veliko bolj podobno tistemu v živo.
Na mali glasnosti so razlike dosti majhne, stvar se moèno spremeni ko se privije gumb za glasnost - gre proti realnim decibelom v živo. Mali ojaèevalci so takoj v 'klipu' pa tudi harmonièna struktura popaèenj je hitro problem na veèji glasnosti, je bolj slišna.

To opažam praktièno na vseh dobrih posnetkih - prehod iz entry level ojaèevalca na nekaj veliko bolj konkretnega doda velikost, težo, masivnost in realizem. Se èudim kako požira moè ojaèevalca (ipak so mu izmerili 400W na 4ohm) a se to ne spremeni v dretje, pretirano glasnost - ampak v prijetno polnost veliko bližje tisti v živo. Glasnost je v bistvu ogromna a ni dojeta kot višanje glasnosti že deroèega ojaèevalca.

O tem govori èlanek in ne morem mimo tega da se ne strinjam.
_________________
Carpe Diem

[ambasador]

Enkrat ko se reprodukcija zapelje v pravo smer se napake (akustika prostora, posamezni aspekti reprodukcije) postavijo v podrejeni položaj. Kar naenkrat te ne briga veè, postane nepomembno, nemoteèe.
Še veè - se bojiš da bi s posegi podrl magijo.

Po isti logiki, kadar nisi zadovoljen z zvokom, išèeš rešitve v vsem mogoèem in te moti vse po vrsti. V upanju da je to tisto 'krivo'. Glavni krivec pa je zavesti skrit, v bistvu pa ga stalno gledaš. Smo se nekoè smejali ugotovitvi - tista stvar, ki jo stalno opazuješ ni zaradi obèudovanja - podzavestno sumiš da je kriva, hahaha... Lahko je to tudi prostor, moèno nesimetrièen sigurno je štrik za vrat hifi-ju, ga ne rešiš niti s tretmajem.

Predvsem pa je dober indikator èe ne moreš nehati poslušati po urah seanse. Bi samo rad slišal še 'tisti' komad iz plošèe, potem pa jo pustiš celo in še obrneš LP poslušat še drugo stran..

To so pravi indikatorji zadovoljstva s sistemom - acid test kot navaja avtor.
_________________
Carpe Diem

[LightBit]

Èe je diagnoza napaèna, bo tudi zdravilo.

[LightBit]

Pogosto vidim drago (recimo da je pogosto tudi dobra) elektroniko v akustièno slabih sobah. Potrebno je oboje.
Akustika zahteva veè prostora in znanja, zato marsikdo raje menja na desetine kosov elektronike, ker ni zadovoljen z zvokom. Seveda niè ne pomaga.

[zvocnik]

Recimo, da sta visokotonski in srednjetonski frevencni spektor 'brez tezav' obvladljiv v vsakemu prostoru. Drugace je seveda z basom in se posebej sub basom, ki nam grenijo zivljenje. Pretirana uporaba basa ali sub basa z lahkoto 'zasiti' prostor, kar pomeni tezave. Tisti, ki imajo moznost regulirati glasnost basa in sub basa (ali enostavno izklopiti ) zagotovo tega takoj znizajo in ga tako 'uskladijo' s sobo.

Normalna dnevna soba je hitro dovolj primerna za postavitev sisitema. V namenski avdio sobi, ko notri nimamo kaj postaviti, sploh, ce nimamo bogate zbirke vinilk pa je seveda takoj vprasljiva akustika sobe. V taki 'prazni' sobi se ne da uporabiti full range zvocnika, ker ne bo delal oz bo donenje vse kar se bo dalo razumeti. Kaksen monitor, ki nima nizkega basa pa zna proizvajati ze dovolj basa, da zvok postane zanimiv in poslusljiv. Tu je pac misljen ekstremni slucaj. Sicer smo vcasih 'radije' tudi postavljali v kot in tako 'bogatili' zvok...

Na 70 m2 ter bolj kot ne prazni sobi (hmm, pravzaprav dveh) imam priliko poslusati monitorski zvocnik, ki kot sistemska celota zelo lepo igra. Ce poslusas sistem v 'trikotniku', je vse kot mora biti in zanimivo je, da bas nikoli ne doni in ne da se ga ne slisi. V kolikor se sistem poslusa izven sobe, da misliti, da igra veliko vecji sistem. Verjamem, ce bi v ta isti prostor postavil 'main' sistem, bi bil gotovo razocaran.
Hocem reci, da je pac soba, normalno opremljena za zivljenje, ze cisto dobra za Hi-Fi. V nasprotnemu primeru, ko zaradi 'estetsko modernisticnega' pristopa hocemo ohraniti prostor 'prazen', potem ni za razmisljati o full range zvocnikih. Seveda, ce pa je full range zvocnik zaradi statusa 'nujen', potem ga je pac potrebno poslusati tisje ali pa vsaj znizati glasnost basa.

Ko ojacevalec uspe dobro kontrolirati zvocnik, predvsem bas, potem nam to dovoli, da sistem lahko tudi glasneje poslusamo, torej v isti sobi kjer je bil prej problem z basom.

Lp
_________________
Information is not knowledge
Knowledge is not wisdom
Wisdom is not truth
Truth is not beauty
Beauty is not love
Love is not music
Music is the best !

FZ

[ambasador]

No, tema se giblje okoli popaèenj elektronike in kako se to odraža tudi vs akustike prostora.

Akustika sama po sebi pa je poglavje zase in še kako pomembna. Se pa problematika zaostri èe se uporablja slabe naprave. Èe bi razširili na popaèenja subwooferjev, bi prišli do podobnih efektov kot so pri elektroniki.

V moji mali poslušalnici (18m2) sem pol leta gostil dva subwooferja s skupno 88 kg teže (Cizek MG27). Gre za sube, ki so po mnenju mnogih znotraj lestvice top 10 subov vseh èasov za hišno uporabo. Tudi Milanski Teatro alla Scala jih je uporabljal, da ne omenim, da jih avdiofili parijo z elektrostatskimi zvoèniki (naprimer Robert Deutsch, Stereophile). Vsak ki je imel opravka z elektrostati ve kaj to pomeni.
Nobenih problemov z akustiko na basih ni bilo zaznati. Nasprotno, bolj 'mršav' bas je bil kot so moji zvoèniki 'z auspuhi' a biiistveno bolj definiran. Ko so prišle prave nizke frekvence na vrsto sem se zbal za mojo 150 let staro bajto.

Tako da sem prišel do spoznanja, èe uporabljaš zanikrne sube (jih imaš na trgu kolikor hoèeš tudi za velik denar) te ni bog ne reši.
_________________
Carpe Diem

[bogomir 4051]

Cizek je bil v svojem èasu (40+ let nazaj) res dober. Danes pa seveda že dolgo ne veè.
Za relativno majhen denar, npr. tam okrog 1500 evrièev, se dobijo aktivni subi, z že zelo dodelanimi dsp-ji, ki uporabljajo na svoji aplikaciji kar telefon (gsm) za merjenje odziva, nato pa avtomatika zelo dobro odpravlja anomalije prostora. Res pa je, da ga je treba uporabljati kot pravi sub, torej izkljuèno za pod 50 ali še bolje pod 40 Hz. Fini tjuning pa po potrebi na ušesa.

lpm
_________________
miro

[ambasador]

@bogomir:
danes se dobi tudi Antimode z DSP-jem, ki bistveno skrajša waterfall subov in prostora, poleg tega da ima aktivno ekvalizacijo. Ker o waterfall-u je govora (time domain), je veliko bolj pomemben kot linearnost v prostoru, ki jo lahko 'loviš'/optimiraš s prestavljanjem suba. Èe se vzbudi resonanco sobe na recimo 30Hz je èisto druga zgodba ali jo vzbudi sub z Q=0,7 (kratko iznihavanje) napram tistemu z Q=2,2 (dolgo iznihavanje) ali veè, kot je praksa zato da se zmanjša volumne subwooferjev.
Praktièno noben sub 'time domain' kontrole nima, ergo z ekvalizacijo odpraviš samo vrh ledene gore - znižaš konico resonance, njeno trajanje pa se ne ustavi in maže zvok še naprej. S tretiranjem sobe z uporabo Helmhloz resonatorjev 'ubiješ' trajanje v prostoru, ostane pa še vedno dejstvo, da je sub sam 'dolg' v iznihavanju, torej še vedno neoptimalen. Se popravi situacija a ne do kraja.
Tu nastane dilema - ali je bolje že na izvoru zagotoviti dober odziv ali popravljati slabe sube s tretmajem akustike sobe. Jaz sem na strani bolje prepreèiti kot leèiti.

http://www.dspeaker.com/en/products/anti-mode-8033.shtml
_________________
Carpe Diem

[bogomir 4051]

No, tako ja, bravo @ ambasador. Treba je eksperimentirati. Empirika je dostikrat boljša od teorije, le pot je daljša. Uživaj in poroèaj.

lpm.
_________________
miro

[benma]

[ambasador]