Elektrostatski zvoèniki

[vinskiduh]

Dobil podatek

Je malo bolj jasno zdaj. 1.6OHM pti 25kHz
Dobro, da ima ojaèevalnik zašèito, navijem ga najveè do polovice in ni prišlo do izklopa releja.

[LightBit]

Pri 25kHz je precej nepomembno.

[lix]

Daleè od nepomembnosti.
Stvari se dogajajo tudi izven našega uradno priznanega slušnega podroèja. To je tako, kot bi iznad 20kHz imel ojaèevalnik skoraj kratek stik. Vprašanje kako bi se na teh zvoènikih obnašal tak, ki na izhodu nima Zobel filtra. Klasiènemu dinamiènemu visokotoncu se impedanca proti višjim tonom ponavadi viša.

Ojaèevalnik na pol in neizklapljanje releja ni podatek, ki bi zagotavljal usklajenost sistema. Mali trafo in štirje tranzistorji po kanalu so precej osnovna konfiguracija.
_________________
"Ne moreš dobiti pudinga, èe ne poješ mesa."
P. Floyd

[LightBit]

No precej manj kot pri 300Hz. Pri 25kHz obièajno ni ravno toliko napetosti, da bi potegnilo preveè toka.
Seveda to samo ugibam. Ali misliš da je?

Je pa vprašanje kaj se zgodi, ko enkrat zaène clipat in naredi harmonike na 25kHz.

[lix]

To je tako kot bi Å¡el na pohod s trnom v peti.
_________________
"Ne moreš dobiti pudinga, èe ne poješ mesa."
P. Floyd

[ambasador]

Tu je graf:
https://www.stereophile.com/content/acoustat-spectra-1100-loudspeaker-measurements
Èe zaradi tega gre ojaèevalec v dim, bi bil že skrajni èas - da izgine na smetišèe zgodovine
Energetsko je spekter iznad 10kHz tako reven in toliko tišji, da to zmore vsaka 'jota' od ojaèevalca.

Èe pa zaradi tega ojaèevalec igra tenko, trdo, ostro, se bo slišalo - in stvar lastnika je, koliko tolerance premore, oziroma koliko mu je mar glede na glasbo, audio estetiko, itd. Bo že sam zmogel.

Seveda obstaja tretji aspekt: digitalni šoder iz slabega ali napaèno konfiguriranega izvora zvoka. Èe zvoènik to prikazuje in se znesemo nad ojaèevalcem ali zvoènikom - prav nam bodi. Drugega si niti ne zaslužimo
_________________
Carpe Diem

[LightBit]

[ambasador]

Pri elektrostatih gre vedno za isti štos: impedanca upada proti visokim tonom in postaja vedno bolj kapacitivna. Predvsem to slednje je past za ojaèevalce, ki lahko celo oscilirajo, na kar je @lix opozoril.
Najbolj so na udaru popolnoma elektrostastki zvoèniki, hibridi veliko manj. Na slednje se je nanašalo moje izvajanje.
_________________
Carpe Diem

[LightBit]

Tale ima samo 0,52 ohma na 20kHz.
Piše pa

[ambasador]

[LightBit]

Ja, lampaši (po možnosti brez povratne zanke) verjetno res težko oscilirajo, glede na to da je izhodna upornost precej visoka.
Samo, da ni zvok potem že premehak. Pri takih upornostih že kabli lahko zares vplivajo.

[ambasador]

Povratna zanka/feedback vnaša nestabilnost, sklonost oscilacijam in je dobro to dozirat z lekarniško tehtnico. Ti pa zato fiktivno poveèa DF, ki je bolj kilave sorte, èe je dosežen s feedbackom, namesto z velikim številom izhodnih tranzistorjev v paraleli.

Damping faktor pri ojaèevalcu predstavlja elektrièno dušenje (ustavljanje, kontrolo membran zvoènikov). Ta isti zvoèniki imajo tudi mehansko dušenje membran.
Èe je mehansko dušenje (ustavljanje membran) dovolj veliko, potem ni potrebe za moènim elektriènim ustavljanjem (=visokim DF).
Ergo, lampaši z notorièno nizkim DF gredo skozi v primerih dobrega mehanskega dušenja - bodisi zaradi izredno lahkih membran (elektrostatska opna ima maso ranga gram ali dva in veliko površino, ki jo zrak takoj ustavi) ali nizek Q faktor na basu zvoènika (recimo 1 ali manj, raje 0,7).

Tranzistor se bolje obnese na drugem bregu - obièajnih zvoènikih (Q reflexa 2,2) male a relativno težke membrane (od 15g naprej) z bolj kilavim mehanskim dušenjem; da se lahko naredi mali box ki še gre kolikor toliko na base. Tu rabi velik DF.
No, tudi dinamièni zvoèniki imajo reaktivno komponento impedance (induktivnost in kapacitivnost) z rotacijami faze (prehajanje iz ene v drugo veèkrat po spektru). Veèji so odkloni bolj zamaje slabše ojaèevalce; pa lahko igrajo s èudnimi prizvoki (distorzijami) v odvisnosti od poteka impedance. Posebej èe so moèno zafidbekani - kar je easy naèin da se izmeri krasne podatke ojaèevalca (nizka distorzija, visok DF itd) zvok pa v riti.
_________________
Carpe Diem

[joztom]

Ob vseh nepopolnih teorijah je za zaèetek še vedno izbor aktivnih zvoènikov daleè najboljša varianta, predvsem pa je usklajen zvok in ustrezna amplifikacija. Razni elektrostati so eksotika, nimajo basov, še manj visokih, odlièni so v fazi, pa nikakršni v slikanju prostora, ker ne igrajo iz toèke, ampak iz flehe. Za lažje razumevanje se z DF borimo proti nazaj induciranim tokovom iz membran razen itak kapacitivnosti in induktivnosti kretnic. Za obvladovanje membran in za soliden zvok je potrebna dvojna moè ojaèevalca, izjemna hitrost odzivanja(V/uSec), DF nad 200 in frekvenèni potek vsaj do 200kHz. To potem zapoje, ni pa za vsakogar, ker zadeva je zaradi parametrov živèna in odleti pri pretikanju na živo, kar tako radi delate. Primer je FirstOne, vrhunska in trajna konstrukcija za trezne glave. Ko po forumih vidim, da probajo nažigat bias na 2A po nekem èisto drugem kurjaškem vzoru (Pass) in šaltajo preamp šele po konèni, je logièno, da se vrhunski konstruktor ne bo veè pustil vleèi po zobeh, sploh ne v deželah, kjer se za vsak drek tožijo. Tako je moje mnenje. Trenutno so najboljša vezja current feedback z MosFeti za audio (npr. kakimi Exiconi), èeprav so vezja z IRFP z boljšim zvokov, pa ne razumem zakaj, so pa izjemno kritièna za temperaturno stabilnost. Veèina teh konstrukcij je EmitterFollower, le jaz za izbrane vzamem compound vezave, zvok je še boljši, nekaj % manjši DF pa višja hitrost.

[benma]

[ambasador]