PredojaĂ¨evalec: Da ali ne

LightBit · Objavljeno: Sre Nov 07, 2018 20:54 Naslov sporočila:

KupiĹˇ boljĹˇi izvor zvoka je edina "korektna" moĹľnost.

Da bi popaĂ¨enje reĹˇeval z dodajanjem popaĂ¨enja se mi ne zdi najbolj smiselno. Kaj naj bi s tem dosegel? Maskiral lihe harmonike z sodimi?
"rekonstrukcija harmonske strukture" Laughing

MoĹľno, da ti je vĹˇeĂ¨ lepo popaĂ¨enje (sodi harmoniki v stilu popaĂ¨enja elektronk) in ti nepopaĂ¨en zvok zveni dolgoĂ¨asno in digitalno.

Verjamem, da je CA DacMagic dober izvor zvoka, Ă¨e se predvaja dobra glasba.

ambasador · Objavljeno: Čet Nov 08, 2018 10:02 Naslov sporočila:

Stvari so silno preproste: Ă¨e ojaĂ¨evalcu (ali pre-ju) poĹˇljeĹˇ eno sinusoido, recimo 1kHz, na izhodu ne dobiĹˇ samo to frekvenco ojaĂ¨eno, ampak lahko opaziĹˇ Ĺˇe celo vrsto harmonikov.
Ăe so ti stranski produkti tiĹˇji za veliko decibelov, stvar nima nekega moĂ¨nega vpliva. Ăe pa - kot je primer z doloĂ¨enimi lampaĹˇi - imaĹˇ drugi harmonik Ĺľe 35/40dB izpod osnovnega tona in nato Ĺˇe serijo viĹˇjih, lepo upadajoĂ¨ih harmonikov - si lahko siguren, da bo to zelo sliĹˇno.

Ker pa tudi zvoki v naravi sledijo zelo podobnemu vzorcu, boĹˇ pri posluĹˇanju s tako elektroniko zaznal zelo bogato, harmoniĂ¨no dogajanje tudi iz zelo revnih izvorov zvoka.
PraktiĂ¨no vsaka frekvenca je pomnoĹľena s serijo harmonikov, kar zelo obogati vstopni signal.

Tukaj je potrebno loĂ¨iti ker so lampaĹˇi in lampaĹˇi. Ăe se ne uporabi feedbacka, Ă¨e se uporabi triode, posebej direktno grete triode, Ă¨e se uporabi lampaĹˇko usmerjevalko, duĹˇilke in Ă¨e je single ended - vse to prinaĹˇa takozvano toplino, Ĺľametnost, mehkobo in bogato harmonsko strukturo.

Na drugem koncu so razni puĹˇ-puli, SRPP, pentode, solid state usmerjanje napetosti in uporaba feedbacka - zelo posuĹˇijo stranske produkte v prvi vrsti parne harmonske komponente. To prinaĹˇa odmik proti zvoku tranzistorja, Ă¨eprav Ĺˇe vedno ohrani lampaĹˇko noto.
------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vse to veliko soforumaĹˇev Ĺľe ve, tako da se verjetno dolgoĂ¨asijo.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
@lightbit eno vpraĹˇanje, ti ni potrebno odgovoriti. Imam stalno vtis da si Ĺˇe najstnik - drĹľi?
_________________
Carpe Diem

vojcb · Objavljeno: Čet Nov 08, 2018 10:23 Naslov sporočila:

LightBit · Objavljeno: Čet Nov 08, 2018 12:16 Naslov sporočila:

joztom · Objavljeno: Čet Nov 08, 2018 13:51 Naslov sporočila:

PredojaĂ¨evalec. PopaĂ¨enja si nobeden ne Ĺľeli, razna glajenja in olepĹˇevanja zvoka so bedna in se lahko oznaĂ¨ijo za PVC. Enako kot DSG aktivni filtri, ki NE morejo nadomeĹˇĂ¨ati analogije, so pa poceni zamenjava (iz analognega v digital, nato DSG krivulje in nazaj v analogno, bedno). Treba je Ă¨im bolj verno ohraniti posneti signal, ne glede na izvorni, osnovni medij, treba ga je le stabilizirati in ojaĂ¨ati s tokom, da ga razni induktivni/uporni vezni kabli razliĂ¨nih dolĹľin in ostale moĹľne motnje ne delinearizirajo. Najbolj se izogibamo pretvarjanju med analognim in digitalnim signalom in obratno (samo zato je posnetek iz MC/MM glave preko analognega RIAA filtra in anlognega potija ter linearnega ojaĂ¨anja 3x in hitre analogne konĂ¨ne stopnje, tako naravno superioren). VeĂ¨ je stopenj obravnave signala, slabĹˇe je. Tako na tem mestu sploh ne bomo omenjali digitalnih potijev, pa kakorkoli so lahko med kanali brez razlik in udobni za pogon preko daljincev. Poti je izhodni kos v predojaĂ¨evalcu, standardni poti je za moje pojme 5-10K, logaritmiĂ¨ni. Naslednja stopnja (konĂ¨na) je klasiĂ¨no 47K vhodne impedance, torej je 5K je idealno razmerje impedanc 1:10 (impedanca je dinamiĂ¨na upornost medija, za laike ni merljiva). Pomeni, da pri meritvi sinusnega signala daje od sebe 10x veĂ¨ toka (ne napetosti) kot jo potrebuje vhod za polno izkrmiljenje in polno dinamiko. Vhod konĂ¨ne stopnje je obiĂ¨ajno varovan s serijskim 100E-1K uporom za prepreĂ¨evanje prekrmiljenja s tokom. Ampak poti na predojaĂ¨evalcu je le konĂ¨ni Ă¨len, prej pa je priprava signala. Seveda obstaja tudi (draĹľja) vezava, atenuator, ki med spreminjanjem glasnosti ne spreminja impedance. Na pasivnem tipu je pred potijem le preklopnik, ki naj bi bil s Ă¨im manj presluha med kanali. Za aktivne predojaĂ¨evalne vhode se uporablja za linearne vhode cca 3x ojaĂ¨anje s 47k impedanco, recimo iz 250mV na 775mV, kar je standardno 0dB. Tudi Ă¨e pripeljeĹˇ na vhod 0,775V je po ojaĂ¨anju 2,2V in pri ojaĂ¨anju konĂ¨ne stonje (med 24 in 33x) to znosno in obvlada vse v okviru +-45V napajanja z nekim headroomom za ekscese v glasbi. Nadstandardno je vgrajen v predojaĂ¨evalec tudi RIAA krivuljnik, Ĺˇe huje, Ă¨e je MC tip z znatnejĹˇim, dodatnim cca 10x-nim nizkoimpedanĂ¨nim ojaĂ¨anjem, ki sledi eni od priporoĂ¨enih RIAA inverznih krivulj, kot je posneti vinyl. Nekako standard je RIAA, novejĹˇi RIAA IEC ima padec proti basom moĂ¨nejĹˇi, pa se nekako manj uveljavlja, ker so zaloge plemenitega vinyla Ĺˇe izpred tega standarda.
Material, vgrajen v predojaĂ¨evalec je bistven, hitrost, maloĹˇumnost in Ă¨im manjĹˇe popaĂ¨enje. Ĺ e najhujĹˇi so iz lamp, seveda pa so AC coupled, preko, praviloma bednih, kondenzatorjev in kot taki izgubijo vse prednosti pri linearnosti. Za vrhunski tranzistorski ali celo JFET predojaĂ¨evalec v DC-coupled zvezi, pa je treba Ĺľakelj razvoja, znanja, Ă¨asa in denarja.
Ăipi ali ne? VeĂ¨ina vrhunskih Ă¨ipv obvlada ojaĂ¨anja Ĺˇele nad 10x in se zaĂ¨nejo pri hitrosti 13v/uSec, le poĂ¨asnejĹˇi tudi 1x (2-3VuSec). Sicer pri signalu cca 1V to ni tako maksimalna napaka, se pa na Ĺľalost jasno sliĹˇi. Ĺ e najboljĹˇi so posnetki Ă¨ipov v diskretni tehniki, kot so Ticha in Burson, s takim tweakanjem Ĺˇe najveĂ¨ pridobiĹˇ.
Torej, fora ni v denarju ali izgledu, ampak v znanju, kako kaj uporabiti.

ambasador · Objavljeno: Pet Nov 09, 2018 09:28 Naslov sporočila:

LightBit · Objavljeno: Pet Nov 09, 2018 10:27 Naslov sporočila:

Ăe hoĂ¨es zvok iz 60-ih potem je to to.

ambasador · Objavljeno: Pet Nov 09, 2018 10:35 Naslov sporočila:

joztom · Objavljeno: Pet Nov 09, 2018 13:22 Naslov sporočila:

VeĂ¨ina vrhunskih starih posnetkov je narejena na RCA meĹˇalnih mizah z banalnimi, poĂ¨asnimi, res pa ameriĹˇkimi u741 Ă¨ipi, na RCA, Shure ali Neumann mikrofonih v elastiĂ¨nem obeĹˇanju, pa mojstrskem obvladanju faznih zamikov in meĹˇanja posnetkov iz veĂ¨ kanalov.
Seveda pa so zraven sedeli mojstri, ki niso sedeli na uĹˇesih. Slovenci nismo ravno referenĂ¨ni studijski mojstri, veĂ¨ina cenjene glasbe je veĂ¨krat nasneta, celo v duplexu, nasilna in glasna glasba, z mejnim kriĂ¨anjem vokalistov in Ĺˇe dodatno alltogether pasaĹľami ostalih v ansamblih po vzoru juĹľne glasbe. Izjemoma so svetle izjeme tihe balade Kreslina in Pengova itd...
Lampe se ekskluzivni in vrhunski material za obdelavo low do mid signal posnetkov, za moĂ¨nostne ojaĂ¨evalce so paĂ¨ v basu nesposobne obvladanja povratnih tokov in nelinearne. Izjemno se izboljĹˇa zvok, Ă¨e namesto elektrolitov vgradiĹˇ baterije polyestrov, s prebrikanimi ultra hitrimi styroflexi za najfinejĹˇe pasaĹľe. Ăeprav cenim delo na tem podroĂ¨ju, pa je neskonĂ¨no Ĺˇtevilo netolerantnih recenzij za brum proizvajoĂ¨e konĂ¨ne stopnje, ki preglasijo vse finese, ki jih je lampa sposobna proizvesti. Svetla stran je bil letos na sejmu MarsAudio, kateremu je vsaj malo jasno, kaj so nekdanji posnetki Ĺľeleli predstaviti. Pa brez zamere.