Cizek vintage

lix

@ambasador - primerjava Cizekov iz obdobja, ko se je pri izdelavi zvoĂ¨nike predvsem posluĹˇalo, in JBLjev iz obdobja ko se zvoĂ¨nike predvsem simulira in meri, je hecna. Joztom je za primerjavo omenil star JBL studio monitor 4301, kateri je iz istega obdobja kot Cizek. Tudi pri meni 4301B verzija.

Mislim da je 1500 Hz rez izbran kot najniĹľja moĹľna frekvenca, ki jo visokotonec Ĺˇe lahko prenese. Bistveno pri gradnji kretnice je upoĹˇtevanje polarne karakteristike. Rez med basom in visokotoncem se mora uloviti v isti fazi ali pa v kontra fazi. Kombinacije rezov recimo 12db na basu in 18 db na visokotoncu se nikoli ne ulovijo, ostane zmeraj teoretiĂ¨nih 90 stopinj faznega zamika, kakorkoli obraĹˇaĹˇ in premikaĹˇ.
Ravno tako je nujno upoĹˇtevati lateralno sevanje zvoĂ¨nikov. Mnogi zvoĂ¨niki v osi izkazujejo linearnost, na 30 stopinjah izven centra pa so vzvalovani kot morje v Izoli. Predvsem basom se na previsoki rezni frekvenci zaradi svoje velikosti membrane (cone breakup) pojavi sevanje, katero se iz oblike planarnega z viĹˇanjem frekvence spreminja v obliko roĹľice, neugodno za posluĹˇanje izven osi, Ĺˇe bolj neugodno ker to lateralno valovanje interagira z drugim zvoĂ¨nikom in samim prostorom.
Kino sistemi ta problem reĹˇujejo z zelo nizkimi rezi visokotoncev 500Hz ali 800Hz, odvisno od konfiguracije. Seveda so visokotonci temu primerni, a tudi tam na robu trganja elektriĂ¨nih izvodov na membrani.
Elektronska kretnica se izogne problemom obraĂ¨anja faz v pasivnih kretnicah. A tudi tam se ne izognemo problemom, ki nastanejo zaradi usklajevanja neprimernih komponent v neustrezno Ĺˇkatlovje.

lix
_________________
"Ne moreĹˇ dobiti pudinga, Ă¨e ne pojeĹˇ mesa."
P. Floyd

joztom

Se zastopiĹˇ, priznanje. ResniĂ¨no je izredno malo visokotoncev, ki dovolijo redni program dol do 1500Hz, kakĹˇen Dynaudio D28 ali Audax TW34 iz moje prakse, morebiti Ĺˇe kaj podobnega. Ostali imajo Rs preblizu in delajo peak na tej toĂ¨ki, ki pa ne sme imeti nobenih bolanih ekskurzij. Fazno usklajevanje je drug problem, allpass filtri za zaostajanje so zapleteni, v pasivi celo izjemno neprimerni.

lix

Bolane prenizke ekskurzije so spet drugi problem, katerega posledica je Dopplerjev efekt. Membrana v svojem pasovnem podroĂ¨ju hkrati reproducira najniĹľje in najviĹˇje frekvence svojega delovnega pasu. Najbolj so tega efekta prizadeti full range zvoĂ¨niki. Membrana hkrati giba recimo od 50Hz pa do recimo 15kHz. Pri 50Hz ima recimo milimeter giba pri mali jakosti, na viĹˇji frekvenci pri isti jakosti so te gibi minimalni. Bolj ko pojaĂ¨ujemo moĂ¨, bolj se membrana giblje. Zgodi se efekt, da se viĹˇje frekvence (jasno so miĹˇljene vse viĹˇje frekvence od 50Hz), pribliĹľujejo in odmikajo od vaĹˇih uĹˇes 50 krat v sekundi tudi za par milimetrov, Ă¨e gremo z moĂ¨jo navzgor. Mjav, mjav, mjav 50krat v sekundi. Zaradi tega se zvoĂ¨na slika fullrange zvoĂ¨nikov z viĹˇanjem jakosti in kompleksnejĹˇim glasbenim materialom popolnoma sesuje. Vsi zvoĂ¨niki padejo na tem, noben ni izzvzet. Ta problem se reĹˇuje z veĂ¨steznimi sistemi, veĂ¨ kot jih je, manjĹˇi je ta problem ... nastanejo drugi :-) NajhujĹˇi studijski monitorji so tudi Ĺˇtiri ali celo pet stezni ravno zaradi tega. Kaj se najprej razsuje - vokal, jasno.

lix
_________________
"Ne moreĹˇ dobiti pudinga, Ă¨e ne pojeĹˇ mesa."
P. Floyd

joztom

Basovec na tej rezni frekvenci (1500) je tudi Ĺľe fejst na robu, Ă¨emur je sposoben slediti, potem polarna karakteristika zarad 6dB reza tudi Ĺľe dela repe, namesto oblaka. Vsekakor pa zaostaja za iskrim visokotoncem, ki pri 1500Hz dela idealno in natanĂ¨ano, razen bliĹľine resonance, lahko, da je za pol faze obrnjen za usklajevanje. Ravno mojstri, tipa Cizek so si to lahko to idealno rezno delitev v glavi grafiĂ¨no predstavili in uskladili fazo na preklopu, izbor kretnice in driverjev je kljuĂ¨en. Dandanes pa reze tepci rinejo vsepovsod. Ăetudi zadaj poganjajo 24dB in aktivno, v sluĹˇnem podroĂ¨ju na sceni to brlizga kot ĹľelezniĹˇka postaja. Zvok je treba ljubiti in se z njim poistovetiti, zastonj vsi Qts-i in ostali podatki, Ă¨e nimaĹˇ kilometrine.

lix

ToĂ¨no tako joztom.
VeĂ¨ina danaĹˇnjih izdelkov ni rojena z ljubeznijo temveĂ¨ s posilstvom.
V Ă¨asu Cizeka niso imeli takih moĹľnosti, kot jih imamo danes za izdelati zvoĂ¨nik, pa vendar so z zagnanostjo in veliko ljubezni priĹˇli do zavidljivih rezultatov. Znanje, razum in najnovejĹˇi software niso dovolj.

lix
_________________
"Ne moreĹˇ dobiti pudinga, Ă¨e ne pojeĹˇ mesa."
P. Floyd

ambasador

Me veseli.
Ăe Ĺľe analiziramo skrivnosti Cizekovih reĹˇitev velja omeniti kako je naĂ¨rtoval base na subwooferju Classic:
Navedeno je Ĺľe bilo, da je magnete dobesedno zavaril na basket driverja in s tem ojaĂ¨al togost celote. Manj se ve, da imajo ti wooferji Q v Ĺˇkatli 0,4 !!
To pomeni, da ima izjemno, res izjemno kontrolo in duĹˇenje iznihavanj.
Kot posledico ima upad basov. V elektronski kretnici KA 20X je poleg crossoverja, bas tudi ekvaliziran in istoĂ¨asno tudi filtriran izpod 20Hz. Krivulja na izhodu iz te kretnice je trikotnik z vrhom na 20Hz - nakar strmo upada v obe smeri.
Zato je subwoofer KA20 neuporaben brez te kretnice, se obnaĹˇa kot Bose 901 brez njegovega ekvalajzerja. Malo jih ve, da imajo Bosejevi driverji resonanco na 200Hz. Pa se naravni upad frekvenc izpod resonance. ekvalizira.
Podobno je s Cizekovim subwooferjem KA20.

PosluĹˇal sem ga samo enkrat (na sejmu), sicer nekaj ur, ker si mi ni Ĺˇlo proĂ¨.. Na testu pa so zapisali, da ta bas spominja na velike sisteme z basom na trobljo. Maestozen zvok hkrati pa definiran, transparenten bas. Rariteta.
-------------------------------------------------------------------------------------
Cizeku model 2, ki ga imam trenutno na probi, se pozna, da rabi sub. Ima Q 0,6 , s tem tudi bolj definiran bas in zaradi tega izpade Ĺˇe bolj 'suh' kot frekvenĂ¨ni odziv nakazuje.
Toda, pri primerjavi z mojim bas refleks zvoĂ¨nikom je bistveno bolj definiran. Ăeprav Monitor Audio izpade bolj spektakularen, ker je zvoĂ¨no zelo dobro uravnoteĹľen z basi in so tudi globlji, so slednji v primerjavi bolj podobni nerazloĂ¨ni gmoti. Pa akustika prostora gor ali dol, ne zamaskira tega. Ăe imajo reflex luknje Q okoli 2 in veĂ¨, se to pozna, da ga j..beĹˇ.

Bi rekel AndrejS - pa preklopi na Q 0,9 (kar utiĹˇa cel spekter iznad 200Hz za 3dB). Probal. Samo potem se izgubi kar nekaj tiste enkratne transparece gor po spektru. Postane bolj podoben navadnemu zvoĂ¨niku. Danes je to moteĂ¨e, vĂ¨asih pa tega na modelu 3 nisem opazil - so oĂ¨itno bili takratni moji ojaĂ¨evalci in kabli preslabi. In samo Ĺˇe zveliĂ¨avni ve, koliko tisoĂ¨krat sem preklapljal in se praskal po glavi. Pa se mi sluh z leti sigurno ni izboljĹˇal Laughing

_________________
Carpe Diem

ambasador

ajka

ambasador

Cizek 2 'grize' Ĺˇe naprej - sem ga postavil v knjiĹľni regal, ki mi pokriva eno steno. Sem Ĺľelel sliĹˇati ali je uporaben za nonstop posluĹˇanje radia, magari s kakim vintage receiverjem.
Sem ga moral poleĂ¨i, ker je viĹˇina med policami samo 36cm, je pa regal zelo plitek (33cm). Tako je zvoĂ¨nik poravnan in zadelan s ploĹˇĂ¨ami in knjigami vse okoli v eno ravnino. To me je Ĺľe od nekdaj muĂ¨ilo probati. So na viĹˇini 107cm in razdalja med centri je 2m. Od stranskega zida pridejo 0,8mL in 0,7mD. PrikljuĂ¨il sem ga na CD avtoradio Blaupunkt Bremen (kar draga reĂ¨, me je koĹˇtal 800â‚¬ in ima tudi daljinca). Pod njih sem podstavil filc, da se vibracije ne prenaĹˇajo po sicer 25mm masivnih hrastovih policah. Kabel je poceni RadioShack zvoĂ¨niĹˇki.

Basi so sedaj bistveno bolje poravnani s preostalim spektrom. Reality test takoj - z glasovi spikerjev, ki ne bobnijo niĂ¨, niti na nacionalki (Prvi, Ars,202) - skoĂ¨ijo ven isto kot tista zaduĹˇena ambienca kabine v kateri govorijo spikerji. Milina, jih imaĹˇ pred seboj, in nenavadno dobro sliĹˇne nianse v govoru, Ĺˇelestenje listov, drobni zvokeci od Ĺˇkripanja stola naprej. Res dobra ambienca tega zvoĂ¨nika se Ă¨uje tudi pri raznih intervjujih (kar padeĹˇ tam) kot skladbah.
Tudi tiho posluĹˇanje je uĹľitek.

Probal obe poziciji Q-ja in kot vĂ¨asih nisem opazil veĂ¨je razlike v transparenci. OĂ¨itno vgrajeni ojaĂ¨evalĂ¨ek (2x15W) ni tako transparenten kot so tej veĂ¨ji hifi primerki. Vkljub taki postavitvi pa globina scene gre sicer manj nazaj, zato pa gre prvi plan izpred zvoĂ¨nikov, kar poseben uĂ¨inek.

Evo, morda bo komu to koristna informacija. Cizek pa ostaja v regalu, paĹˇe kot ulito. Presenetljivi vintage!
_________________
Carpe Diem

longplay · Pridružen/-a: Sob Sep 2011 7:53 Prispevkov: 851 Kraj: Ptuj

Kako se ti da ukvarjati z tem rajĹˇi nimam niĂ¨ kot da si param uĹˇesa z tem bolĹˇjim sejmom.

ambasador

AndrejS

simonceli

simonceli

Tole recimo je od Modela 1 enota ( Model 2 ima vizuelno popolnoma enak "doĹˇvasan" magnet );

p.s. Zakaj mi ne naloĹľi slike ?

AndrejS

Stikala, potenciometri, dusenje, gor ali dol. Tam so, da se jih rabi.
Na Cizeku lahko dokaj perfektno zadenes nastavitve v odvisnosti od postavitve v sobi.
Par dni igranja in premikanja zadostuje, da se ustalis pri neki nastavitvi, ki ti generalno ustreza. Lepa rec.

Meni je najljubsi zvokovni test kontrabasa glasba Charlie Haden-a ali Ron-a Charterja
https://www.youtube.com/watch?v=TFzhNdQU8qU
https://www.youtube.com/watch?v=D2mpbrXnF7I

Andrej