Cizek vintage

jacoby · Pridružen/-a: Sre Jun 2008 10:23 Prispevkov: 1111

Ăredni nagon...ovĂ¨jereja...
bog ne dej s svojo glavo in uĹˇesi mislt...sej to je 90% kupcev da ne bo pomote, zato pa "audio visoki konec" cveti povsod po svetu...bolj ko je za en drek in drago, bolj se prodaja...Donald Dump sindrom...
_________________
The only way to do great work is to love what you do

AndrejS

ambasador

AndrejS

joztom

No, Ă¨isto tako pa le ni. G. Linkwitz, ki je delal od zaĂ¨etka samo s KEF-om je Ĺľe leta 1980, torej pred proizvodnjo Cizeka, izdal Ĺľe tretjo revizijo fazno usklajenih zvoĂ¨nikov, tako, da sem to Ĺľe ne vem kolikokrat nadleĹľno omenil, zdaj Ĺˇele priznani Cizek pa se je le fazno prijel. Ăe sam zvoĂ¨nik uspeva kompenzirati prehitevanje visokotonca, pa veĂ¨ina ojaĂ¨evalcev tega ne obvlada, lampaĹˇi Ĺˇe nekako, so pa preĹˇvoh in spremenljivo-obĂ¨utljivi. KlasiĂ¨ni vintage ojaĂ¨evalec ima v spektru 20-20k tudi ene 20Â° faznega zamika. Edini recept je Ĺˇtudij parametrov in aktivna kretnica, v kateri lahko popraviĹˇ impedanĂ¨ne luknje, padce in zaostajanja faz z allpass filtri. Seveda pa gre vse skupaj enako tudi z DSP, samo treba je vedeti, kaj delaĹˇ. Razen do zdaj neprepoznega Cizeka, je Ĺˇe eden igralec z veĂ¨jim fiaskom, to je slavni Dynaudio. Sam ni nikoli uspel sestaviti komercialno uspeĹˇnega referenĂ¨nega zvoĂ¨nika, vsi, ki so pa, z znanjem oboroĹľeni, uporabljali njihove driverje, pa so krepko presegali povpreĂ¨je tedanjega in sedanjega Ă¨asa, pa saj se kdo Ĺˇe spomni projektov iz SAM-a SBI. Ĺ e vedno vsi iĹˇĂ¨emo D28 po aukcijah, ja tako je to. Cenim to debato o Cizeku, saj je neposredno povezna s projektom OB, ki sem ga pred Ă¨asom predstavljal, mnogim tudi dejansko prezentiral. Res je skrivnost v fazah, preklopih, dimenzijah in fiziki, manj je je v orehovem furnirju in ostalem.

ajka

LP
Fazno usklajen ni "noben" zvoĂ¨nik so samo "Ă¨asovni pribliĹľki"...
Trenutni rekorder je Wilson Chronosonic, ki ima Ă¨asovni zamik daleĂ¨ pod "sliĹˇno zaznavo"...
Da je "tu" problem so to reĹˇevali Ĺľe zdavnaj, tako je tudi Technics v "zlati dobi HI FIja" to reĹˇeval tudi s trobljami in ribboni...

In Ă¨e Ĺľe govorimo o kvalitetah in preseĹľkih je bil med najboljĹˇimi Best Buy zvoĂ¨niki za "minimalno ceno" Wharfedale 506, 508 in sploh 708...
Tukaj so Ĺľe razmiĹˇljali bolj "moderno", lahko in Ă¨vrsto ohiĹˇje z dodatnimi duĹˇenji, kvalitetne pogonske enote, ki so vpete v ohiĹˇje tako, da je vibracij Ă¨im manj, fazna uskladitev. Je bil takrat taka audio revolucija kot REGA s svojim gramofonom in predvsem roĂ¨ico Rolling Eyes

_________________
~ ** ~

AndrejS

ambasador

ElektriĂ¨na faza kretnice + akustiĂ¨na faza zvoĂ¨nika dajo konĂ¨ni rezultat.
Vedno gre upoĹˇtevati skupni uĂ¨inek - podobno kot 'slope' (strmina) slabljenja frekvenc v kretnici. Ti narediĹˇ naprimer 12dB/oktavo filter - v resnici - akustiĂ¨no merjeno - pa je vse kaj drugega - Ă¨e se impedanca zvoĂ¨nika spreminja s frekvenco. Temu se priĹˇteje Ĺˇe 'naravni' upad. Pa je godlja tu.

Pred kratkim so naredili test s top Bowers & Wilkinsom 800 D3 - ker ima pasivno kretnico na hrbtu odzunaj, so jo lepo odklopili in na triamping priklopili posamezne driverje.
Potem so preko DSP-ja opravili crossover funkcijo in Ĺˇe totalno kompenzirali vse faze vsakega driverja posebej (skupaj z ojaĂ¨evalcem). Potem so DSP tako uĹˇtimali, da je simuliral faze kot da je pasivna kretnica vklopljena. Pa so Ĺˇli posluĹˇat razlike. Naprej podobnost zvokov pasivna kretnica vs aktivna ki jo simulira, da je bil praktiĂ¨no identiĂ¨en zvok.
Nato Ĺˇe simulirana vs fazno u nulo vse poĹˇtimano. Tako so lahko hitro preklapljali in primerjali oba zvoka.

Rezultat je tisti, isti kot pri Marten -u : ker moĹľgani ne interpolirajo toliko kaosa v zvoku, je bistveno manj utrujajoĂ¨e, natur. Dinamika zaradi timinga pridobi veliko, timbrika tudi nekoliko. Da globine odra ne omenim (ahilova peta bowersov). Tudi nasploĹˇno je glavni trik za dobit globino odra - utiĹˇati prezens podroĂ¨je - 2-4kHz. Samo to je goljufija. Spominja na tisto Ĺˇipo, ki so jo prodajali za postavit pred Ă¨rnobeli TV - spodaj je bila rjava, zgoraj plava _ tako si ob pravem kadru imel nekaj barv). Naredi kot Cizek (pa tudi Danley naprimer, ma praktiĂ¨no vsi, ki imajo fazo v fazi)) - da je velik prezens in Ĺˇe vedno zelo globok oder !!

Ta eksperiment so pri reviji naredili, da presekajo vozel debat o fazi - je sliĹˇno, ni sliĹˇno.
IstoĂ¨asno so poudarili, da ni samo v osi zvoĂ¨nika, ampak tudi izven osi pomembna faza. Verjetno Ĺˇe pomembnejĹˇa kot v osi, ker posluĹˇamo veĂ¨ odbojev kot direktnega zvoka.
Tako se stvar naenkrat zakomplicira: v osi zvoĂ¨nika prehitevanje visokotonca zaradi tega, ker je pomaknjen bolj naprej kot je center konusa srednjetonca - pri odbojih prinaĹˇa - zaostajanje visokotonca.
Jasno, zaostajanje srednjetonca zaradi kretnice je zaostajanje tudi pri odboju. Potem seĹˇtevaĹˇ in odĹˇtevaĹˇ za videt qva dogaja.

Patentirana Cizekova kretnica s konstantno voltaĹľo vektorsko seĹˇteva posamezne veliĂ¨ine (ne me vpraĹˇat kaj to pomeni Laughing

).

Evo, napredni diy (joztom, andrej, Ă¨e omenim samo udeleĹľence te debate) si lahko to situacijo simulirate - oni so za DSP funkcijo uporabili kar raĂ¨unalnik, jRiver in Ĺˇe nekaj app-ov, ki so si jih downloadali. S tem set-upom so tudi merili vse skupaj, pa tudi fino ekvalizacijo in kompenzacijo akustike so naredili. Eno z drugim skupaj je ogromno naneslo, kljub temu da imajo posluĹˇalnico akustiĂ¨no porihtano u nulo in da je novi BW 800D3 vrhunski zvoĂ¨nik. Rezerve so.
_________________
Carpe Diem

lix

Lepo je prebirati razne teste in recenzije. Ko se znanstveniki odloĂ¨ijo dokazati sliĹˇnost ali nesliĹˇnost zamika faze pri zvoĂ¨nikih, se najprej vpraĹˇam kolikĹˇen je njihov fazni zamik, da se sploh o tem spraĹˇujejo. Napisani rezultat, da je kompenzacija kompenzacije s pomoĂ¨jo digital procesorja z AD-DA pretvorbami povsem enak kakor pasivna kretnica - japakajĹˇe? MogoĂ¨e za nekoga z Windows uĹˇesi, a za Ă¨loveĹˇko uho to ne gre enaĂ¨iti.
Ker se osebno raje zanaĹˇam na sprobano in sliĹˇano, sem se predvsem zaradi poslovne potrebe tudi sam moderniziral z DSPji precej visoke kvalitete, v upanju, da se izognem zamudnim in draĹľjim klasiĂ¨nim reĹˇitvam impedanĂ¨nih kompenzacij, Ă¨asovnih uskladitev, frekvenĂ¨nih peglanj in ostale solate. Saj ne morem reĂ¨i da ne dela, a rezultat vsega je bil, da so stare analogne kretnice dobile nove kondenzatorje in so usposobljene za naslednjih 20 let.

Zanimiv poizkus sem naredil te dni v obratni smeri. Izdelani zvoĂ¨nik sem najprej opremil s kretnico kot se spodobi, nato pa sem odvzemal sklope kretnice in posluĹˇal spremembe. Ob tem naj omenim, da je izbrani zvoĂ¨nik dokaj neproblematiĂ¨en, za poizkus pa sem namenoma uporabil tokovno najmanj sposoben ojaĂ¨evalnik. Kot zanimivost naj napiĹˇem Ĺˇe to, da je uporabljeni visokotonec zaigral Ĺˇele, ko sem v raĂ¨unanju spremenil deklariranih 8 ohm (Rdc navitja 8.3 ohma!) na 11 ohmov impedance. Na koncu je kretnica ostala brez zobel impedanĂ¨ne kompenzacije in brez reza na wooferju, ostal je samo strmi rez visokotonca, zvok pa take dinamike in globine, da je veselje.

To noĂ¨ sem se zabaval z iskanjem komponent za kvazi njuCizeke. Najdena odliĂ¨na desetica in tweeter z rezonanco 600Hz. Ĺ e bo zanimivo.

lix
_________________
"Ne moreĹˇ dobiti pudinga, Ă¨e ne pojeĹˇ mesa."
P. Floyd

ambasador

Za desetico lahko uporabiĹˇ woofer od Advent Loudspeakerja. Ima naravni upad na 1500Hz, brez nobenega trzanja. Decibeli na Watt so tudi podobni Cizeku in tweeterju Peerless. Tudi Adventov model Legacy, ki ima samo filter na tweeterju, pride prav. Lahko Ĺˇe bolj, ker je Ĺľe Ĺˇkatla Ĺˇiroka okoli 42cm. Slednje je pomembno, ker Ă¨e spustiĹˇ visokotonec tako nizko, mora delati v polprostoru (2pi) na celem podroĂ¨ju.
344m/s : 1500Hz= 0,229m radij okoli njega.
PomnoĹľiĹˇ z dva in ti pride prednji baffle okoli 46cm. Ăe ne, imaĹˇ baffle step kje viĹˇje po frekvenci (in poslediĂ¨no luknjo vmes, nazalnost).
Cizek je omejil Ĺˇirino na cca 40cm pri glavnem modelu, kompromis, paĂ¨. Je lovil tudi druge faktorje.
http://www.hifi-classic.net/review/advent-legacy-171.html
_________________
Carpe Diem

ambasador

Ĺ e pojasnilo: pri DSP niso naredili nobene dodatne A/D D/A pretvorbe. To funkcijo so opravili v programu jRiver s katerim so tudi predvajali glasbene datoteke preden so jih konvertirali v analogno.

Glej, to je bil eksperiment za katerim stojijo. Poleg tega so povedali komplet recepturo in pozvali bralce, si to omislijo. Valjda ga niso bixali, ipak so tehniĂ¨ne avtoritete in na to dosti dajo.
Njihovi tehniki razvijajo za priznane firme: naprimer Montanucci je dve leti bil nazadnje pri Unison-u da jim je razvil oba top integrirca (lampa+tranzistor - totalno brez globalnega feedbacka) Unico 150 in 90. S samo dvemi stadiji ojaĂ¨anja. Hvala za reklamo, ajka Laughing

_________________
Carpe Diem

miĹˇolin

ambasador - lahko prilepiĹˇ kak link na ta eksperiment?

ambasador

miĹˇolin