formati digitalnega zapisa

vintagesonic · Objavljeno: Pet Mar 10, 2017 17:24 Naslov sporočila: formati digitalnega zapisa

Pozdrav

V sosednji temi "Je vinil prihodnost fiziĂ¨nega formata?" Ĺľe precej napisanega, zato ne bi hotel "smetiti" omenjeno temo z digitalnimi formati.

Z namenom da doloĂ¨eni detajli ne bi ostali nepojasnjeni, bom poizkusil malce razgrniti problematiko digitalnih formatov za snemanje zvoka in njihovo evolucijo Ă¨ez obdobje zadnjih trideset let.

Meriti kvaliteto digitalnega formata z njegovo Ă¨asovno pojavnostjo na trĹľiĹˇĂ¨u je dandanes popolnoma zgreĹˇena metoda, ker je razvoj digitalne tehnike tako hiter in vseobsegajoĂ¨, da so tudi kratkoroĂ¨ne napovedi zelo riziĂ¨ne. Popolnoma vseeno je o kateremu podroĂ¨ju digitalne tehnologije je govora. V naĹˇem primeru bo poudarek predvsem na medijih in formatih za zapis digitalnih podatkov zvoka. Lahko bi se lotili tudi klasiĂ¨nih formatov zapisa raĂ¨unalniĹˇkih datotek, video vsebin ali Ă¨esa drugega.

Ăe se konkretno osredotoĂ¨imo na podroĂ¨je zapisa digitalnega zvoka in njegove Ă¨asovne evolucije je potrebno povedati, da je digitalni zapis zvoka v svojem zaĂ¨etku uporabljal tehnologijo video nosilcev ( video trakove ), ker klasiĂ¨ni analogni zvoĂ¨ni magnetofoni niso bili sposobni zapisa velike koliĂ¨ine digitalnih podatkov, oziroma frekvenĂ¨ne Ĺˇirine digitalnega zvoĂ¨nega zapisa. FrekvenĂ¨na Ĺˇirina video signala je mnogo ĹˇirĹˇa kot Ĺˇirina zvoĂ¨nega signala.

V tem smislu je takratna avdio industrija uporabila Ĺľe prisotno in uveljavljeno tehnologijo video zapisovalnikov z rotirajoĂ¨imi glavami, kot najbolj primereno okolje za zapis digitalnega zvoka. Na tem mestu se ne bom spuĹˇĂ¨al v tehniĂ¨ne detajle, ker bi lahko dobil zelo hitro oĂ¨itek da avdiofile ta segment pravzaprav sploh ne zanima.

Prvi resni poizkusi veĂ¨jega Ĺˇtevila digitalnih audio posnetkov za potrebe bodoĂ¨e CD produkcije so se zaĂ¨eli leta 1982. Sistemi so v svoji verigi digitalnega procesiranja zvoka v osnovi uporabljali kot konĂ¨no enoto video snemalnike Sony SL-F1, ki so bile izvedenke Sony SL-3000 prenosnega video recorderja, ter digitalni procesor Sony PC F1.

Tudi v domaĂ¨em okolju nismo dosti zaostajali za tujino v smislu izdaje digitalnih CD nosilcev, saj so prvi domaĂ¨i CD-ji priĹˇli relativno hitro na trĹľiĹˇĂ¨e.

Izdaja teh prvih CD-jev klasiĂ¨ne glasbe v Sloveniji je bila posledica nakupa takrat prestiĹľnega sistema SONY 1630 za izdelavo CD masterjev.

Proizvodnja CD-jev je bila zaupana popolnoma novi tovarni SONY, ki je bila locirana v avstrijskem Salzburgu.

Za potrebe elektronskega editiranja posnetkov in njihove priprave za CD master je bilo potrebno celotni zvoĂ¨ni material presneti na modificirane studijske video Â»recorderjeÂ«, ki so uporabljali format zapisa U matic.

Za elektronsko montaĹľo digitalnih zvoĂ¨nih posnetkov ste potrebovali en U-matic kot Â»playbackÂ« enoto in en Umatic kot konĂ¨no snemalno enoto. Med obema U-maticoma je bil umeĹˇĂ¨en skop ustreznega digitalnega editorja s procesorjem in memorijo, ki je omogoĂ¨al prenos Â»delovnega zvoĂ¨nega materialaÂ« v konĂ¨ni Â»CD masterÂ«.

S Ă¨asom je zelo drag in deloma okoren U-matic sistem zamenjal digitalni sistem R-DAT, ki je prav tako uporabljal zapis s pomoĂ¨jo rotirajoĂ¨ih glav. Sistem se je zaradi svoje fleksibilnosti nosilca ( R-DAT kasete ) uporabljal tudi Ĺˇe v obdobju prihoda prvih Â»digitalnih audio Workstation-ovÂ« tipa Sonic Solution, Sadie, Sequoia ali podobnih. Bistvena pomanjkljivost R-DAT-ov pred prihajajoĂ¨o konkurenco je bila cena teh aparatur, saj je recimo model za profesionalno uporabo Sony 7040 stal pribliĹľno 15 000 DEM. Ăe vas recimo zanima, lahko enak rabljen primerek, ki je relativno dobro ohranjen, danes dobite za manj kot 1000 â‚¬. Modeli za takratni komercialni trg so bili precej cenejĹˇi, vendar Ĺˇe vedno precej nad zaĹľeleno ceno audiofilov.

Ko je raĂ¨unalniĹˇka tehnologija ( Motorola/Apple in Intel/IBM ) omogoĂ¨ala veĂ¨jo kapaciteto diskovja, zaneslivejĹˇe diske ( SCSI diski ) in hitrejĹˇo digitalno procesiranje, se je celotni proces priprave digitalnih CD masterjev prestavil v novo delovno okolje, ker so bili produkti bistveno cenejĹˇi, nadgradljivi in soniĂ¨no zmoglivejĹˇi (viĹˇja stopnja vzorĂ¨ne frekvence in Ĺˇtevilo bitov ). Sami raĂ¨unalniki tipa Aple in IBM so predstavljali zgolj grafiĂ¨ni interface za delo mastering inĹľenirja. Za namen digitalne obdelave zvoka so bile v raĂ¨unalnike instalirane namensko izdelane zvoĂ¨ne kartice z ustrezno programsko opremo.

V med-obdobju je bil za striktno profesionalne namene zelo popularen tudi format zapisa na magneto-optiĂ¨ne diske, vendar je bil zaradi enormne visoke cene produktov in zapisovalnega medija deleĹľen relativno kratkega Ĺľivljenjskega obdobja.

Tudi komercialni konĂ¨ni produkti za potrebe avdio uporabnikov kot so CD-R, DVD audio, SACD so izpeljanke video formatov zapisa, ki omogoĂ¨ajo relativno visoko gostoto zapisa zvoĂ¨nih digitalnih podatkov. Ste se mogoĂ¨e kdaj vpraĹˇali, zakaj je vzorĂ¨na frekvenca zapisa na CD-ju toĂ¨no 44.1 Khz? Zakaj ni recimo 44.5 Khz?

Del zgoraj omenjenih formatov je omogoĂ¨al tudi zvoĂ¨ni zapis (Â»sorround soundÂ«) prostorskega zvoka 5.1, 7.1,â€¦.N.1.

PraktiĂ¨no so vse izvedenke Â»reproduktorjevÂ« za komercialno trĹľiĹˇĂ¨e pravzaprav naslednice modelov za profesionalno uporabo, ki so jih v enaĂ¨icah za komercialno trĹľiĹˇĂ¨e ustrezno oskubili in na ta naĂ¨in ceno pribliĹľali konĂ¨nem uporabniku. Pri nekaterih jim je to uspelo, pri drugih malce manj.

Profesionalna verzija R-DAT-a

in izvedenka za komercialno trĹľiĹˇĂ¨e

V tem smislu je provokacija naĹˇega soforumaĹˇa ki jo postavi v obliki vpraĹˇanja malce zavajujoĂ¨a ko zapiĹˇe:

Kaj pa DAT (digital audio tape)? Se Ĺˇe kdo spomni kako je izgledal, pa je priĹˇel za CD-jem?

Dejstvo ostaja da so bili doloĂ¨eni formati veĂ¨ ali manj razviti predvsem za profesionalno uporabo in je prisotnost na komercialnem trĹľiĹˇĂ¨u zgolj sluĂ¨ajna. R-DAT snemalniki so bili prisotni praktiĂ¨no v vseh glasbeno snemalnih studiih Ĺˇirom sveta, v vseh radijskih in televizijskih hiĹˇah kot standardna oprema veĂ¨ kot 15 let. EBU je standardiziral format R-DAT kot medij za izmenjavo glasbenih nosilcev med vsemi "broadcasteri" v Evropi.

Video recorder U-Matic ni bil nikoli razvit za komercialno uporabo zvoĂ¨nih zapisov, zato ga ne boste zasledili v nobenem domaĂ¨em okolju.

Tudi izjave kot so

Za CD pa je bilo jasno, da bo malo manj zaĂ¨asen, ker so toliko zjebali LP, da Ĺˇe en Ă¨as ni bilo govora o povratku. Pa tudi bi se Ă¨utilo tako kot -- iritira danes povratek LP-ja --- kot poraz.

In se je Ĺľe pred veĂ¨ kot 20 leti vedelo in govorilo, da je CD format nedonoĹˇenĂ¨ek. Da so ga plasirali veliko prezgodaj in preveĂ¨ revnega.

Danes je veliko "generalov" ki pametujejo kaj vse je bilo narobe s CD formatom. Ăe se spomnite prestiĹľnih HI-Fi sejmov Ĺˇirom sveta pred petnajstimi leti in strokovnih recenzij revij tipa "Absolute sound" so o CD-ju pisali v preseĹľkih. NihĂ¨e ni zanikal, da se bo tehnologija s Ă¨asom Ĺˇe razvijala, vendar ni nihĂ¨e zlival gnojnice po formatu, ki je defenitivno zaznamoval pomembno obdobje. Pred prihodom digitalnih "streamerjev", je tudi na naĹˇih HI-Fi sejmih v skoraj 90% prevladoval CD player kot izvor za predvajanje glasbe.

Ko se je zaĂ¨elo obdobje brezplaĂ¨nih piratskih P2P serverjev, se je glasba preselila tudi na alternativne medije. Brez veĂ¨jega finanĂ¨nega stroĹˇeka si si lahko skopiral privatno zbirko cd-jev, ki bi drugaĂ¨e stali nekaj tisoĂ¨ â‚¬ in o kateri bi pred leti lahko samo sanjal. Tega dejstva nihĂ¨e od uporabnikov ne poizkuĹˇa problematizirati ali negirati. ObĂ¨asno bi bilo zaĹľeljeno da si tudi sami nastavimo ogledalo. Danes je sicer situacija za odtenek boljĹˇa, ker avtorske pravice vse bolj pridobivajo zakonsko teĹľo, vendar na drugi strani obstaja grenak prioukus ko bereĹˇ vse te zgodbe in malverzacije na raĂ¨un Sazasa in agencij v lokalnem okolju, ki jim gre spet samo za dobiĂ¨ek manjĹˇe skupine ljudi.

Osnovni problem naĹˇih debat je tudi v dejstvu, da so nekateri med nami zmotno prepriĂ¨ani, da je izhodiĹˇĂ¨e za izdelavo opreme za reprodukcijo zvoka ter njihovih nosilcev zgolj in predvsem audiofilska srenja. S teĹľkim srcem sicer povem, da smo mi pravzaprav le stranski produkt za tovrstno industrijo. Na nek naĂ¨in smo za globalno audio industrijo nekakĹˇna kolateralna Ĺˇkoda. Ĺ˝al, ampak to ne spremeni bistva, oziroma dejstva.

To ni od vĂ¨eraj, niti ni od Â»predvĂ¨erajĹˇnjim, to je od takrat, ko se je uspeĹˇnost prodaje vrednoti zgolj po finanĂ¨nem dobiĂ¨ku proizvajalcev, ne po kvaliteti produkta.

Tudi v obdobju izdelave najkvalitetnejĹˇih LP ploĹˇĂ¨ je bil ciljni trg industrije ploĹˇĂ¨ publika, ki je posluĹˇala LP ploĹˇĂ¨e veĂ¨inoma na gramofonih tipa

ali v naĹˇih okoljih recimo na

in Ĺľal ne na Â» struĹľnicah Â» tipa

Tragika, ali pa mogoĂ¨e celo prednost digitalne tehnologije je v njenem nenehnem razvoju in nadgarjevanju.

Razvoj gramofonske ploĹˇĂ¨e kot zvoĂ¨nega nosilca se je tehnoloĹˇko relativno hitro zaustavil. Ko berem nekatere trenutne Ă¨lanke na omenjeno temo, je proces izdelave vinilk zaradi objektivnih ali subjektivnih vzrokov na trĹľiĹˇĂ¨u v doloĂ¨enem segmentu ponudbe kvalitetno celo nazadoval.

Na sreĂ¨o se gramofoni Ĺˇe vedno tehnoloĹˇko razvijajao in izboljĹˇujejo. Glasbenega materiala na vinilnih ploĹˇĂ¨ah, magnetofonskih trakovih, CD-jih in spominskih diskih imam na zalogi za nekaj let. Mi ne bo "dolgcajt".

Ĺ˝al, tako paĂ¨ je. Jaz sem se s tem sprijaznil in poizkuĹˇam iz vsakega obdobja in tehnologije iztrĹľiti maksimum kvalitete, dostopnosti in finanĂ¨nega vloĹľka v ta Â»hobbyÂ«.

LP

ambasador · Objavljeno: Sob Mar 11, 2017 10:26 Naslov sporočila:

No, moje izvajanje se je nanaĹˇalo na komercialne fiziĂ¨ne formate. Sicer je tu Ĺˇe zelo razĹˇirjen nefiziĂ¨ni MP3.
DAT je bil v profi krogih, pa tudi za domaĂ¨o uporabo - so prodajali HiFi naprave z DAT kaseto.
Tudi MiniDisc je delil podobno usodo, ker so ga na veliko uporabljale radijske postaje (vsaj tiste privatne, za reklamne vloĹľke itd).

- DAT
- MiniDisc od Sony-a, mini ploĹˇĂ¨ek ki naj bi nasledil CC (kaseta kot jo poznamo)
- DCC - digitalna varianta kasete, ki je bila na zunaj istih mer, ki naj bi tudi nasledila CC kaseto
- SACD, ki naj bi nasledil CD
- DVD-audio, ki bi lahko nasledil CD

Zadnja dva sta po avdiofilski plati brutalno boljĹˇa formata od CD-ja, pa sta klavrno odĹˇla iz scene. Po krivici pravim tudi jaz. Ăe bi ostala, ambasador ne bi veĂ¨ pisal o analogiji.

Obstoj formata na trgu nima opraviti samo z golo kakovostjo zapisa. Ăe bi tako bilo, bi recimo DVD-A gladko prevzel Ĺˇtafeto od CD-ja. Mislim da je pravi odgovor v tem, da glasbeni industriji ni cilj prodajati posnetke v master kakovosti, ker potem nimajo niĂ¨ v rokah.

Tudi s prodajo posnetkov na internetu -menim- ne bodo dali od sebe master kakovosti. Ti boĹˇ lahko ugotovil da je posnetek naprimer 24/192 ali DSD - a kaj ti pomaga, Ă¨e mu 'vbrizgajo' pravo mero jitterja? Ali pa ga nesramno komprimirajo - kot sedaj, s CD-jem.
Mislim da bodo avdiofili dobili uteho samo pri malih zaloĹľbah.
_________________
Carpe Diem

JAZZZ · Objavljeno: Sob Mar 11, 2017 11:07 Naslov sporočila:

ambasador · Objavljeno: Sob Mar 11, 2017 13:12 Naslov sporočila:

JAZZZ · Objavljeno: Pon Mar 13, 2017 10:16 Naslov sporočila:

raptor · Pridružen/-a: Čet Jan 2014 11:03 Prispevkov: 175 Kraj: LJ

NCC2000 · Objavljeno: Pon Mar 13, 2017 16:36 Naslov sporočila:

@vintagesonic Ăudovito napisan in orisan pregled zaĂ¨etkov proizvodnje digitalije in imam na sumu (no, upam), da nadaljevanje sledi..

Ostali pa, naslov te teme je nedvoumen ... a bi lahko vsaj za trenutek odloĹľili svoje "delo" ali pa ga nadaljevali tam, kjer mu je mesto ... samo moje mnenje ...

V vintidĹľevemu prispevku je poleg orisa tehnike opredeljenih toliko moĂ¨nih in resniĂ¨nih resnic, katerih ignoranca je prav hitro lahko vzrok pljuvalnega odnosa do tehnologije, ki nam danes vsem omogoĂ¨a glasbo doma in na poti. Tudi sicer analognim audiofilom.

ambasador · Objavljeno: Pon Mar 13, 2017 16:50 Naslov sporočila:

vintagesonic · Objavljeno: Pet Mar 17, 2017 13:45 Naslov sporočila:

longplay · Pridružen/-a: Sob Sep 2011 7:53 Prispevkov: 851 Kraj: Ptuj

Brez njih ne bi bilo danaĹˇnjega visokoloĂ¨ljivega avdio zapisa.
Razvili so demo DAD format 96/20. Prvi studijo ki je tak zapis posnel na DAD nosilec za avdio trg je bila zaloĹľba classic records. Ĺ e pred tem pa je o izboljĹˇanju zvoka 44,1/16 Ĺľe razmiĹˇljal Pacific Microsonics z hdcd 44,1/19 zapisom.

ambasador · Objavljeno: Sob Mar 18, 2017 13:21 Naslov sporočila:

Spremljam italijanski tisk in pravijo, da je trend DSD.
Potrditev dobim, ko vidim nove in nove D/A konverterje in na veliko razglaĹˇajo DSD.

Vedno veĂ¨ je zaloĹľb, ki se lotevajo original DSD posnetkov in njihovo prodajo.
Ăe odmislim Mark Levinson-ovo averzijo na PCM, kot tudi Ĺˇtudije dr.Diamonda, ki pravi da PCM koda odvzame glasbi terapevtski uĂ¨inek - sem tudi sam takega mnenja. Ne vem, Ă¨e se je to opazilo v Ĺˇestih letih mojih prispevkov Laughing

.

Osebno mi je glasba duĹˇevna hrana in Ă¨e me ne prepriĂ¨a je vse zastonj. Lahko pa poĹˇteno reĂ¨em da je objektivno gledano dobro, kvalitetno, se lepo sliĹˇi. Meni je bolj od leposliĹˇnosti pomembno da me glasba prevzame, popelje, zaziba, presune, stori smejat se ali jokat.
_________________
Carpe Diem

drago67 · Objavljeno: Ned Mar 19, 2017 20:06 Naslov sporočila:

vintagesonic · Objavljeno: Pet Feb 26, 2021 02:02 Naslov sporočila:

gash · Objavljeno: Pon Mar 08, 2021 23:05 Naslov sporočila:

Hvala za to temo. Po dolgem Ă¨asu spet tema, ki ji bom z veseljem sledil.

ambasador · Objavljeno: Čet Mar 11, 2021 14:43 Naslov sporočila:

Formati so v preteklosti sloneli predvsem na fiziĂ¨nem nosilcu.
Danes je bistvena razlika, da so formati v 'soft' obliki. Torej ni povezave z s fiziĂ¨nimi nosilci, ki so lahko v katerikoli spominski obliki. DAT ni mogel predvajati DCC kaset ali VHS ali..., danaĹˇnji konverterji pa prebavijo vse, Ă¨e so le programirani za to. Tudi 'spomin' lahko zapiĹˇe vse formate. Kolebanje/odloĂ¨anje/investiranje med formati je tako za avdiofila dosti zmanjĹˇano, Ă¨e si lahko predvajaĹˇ vse na isti maĹˇini. En (velik) problem manj.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tisto, kar Ĺľelim izpostaviti - in se nanaĹˇa na @jacoby-evo izvajanje o pomembnosti natanĂ¨ne, korektne obdelave posnetkov, neglede na format. Tudi MP3 je presneto dober (za nezahtevne posnetke) -- Ă¨e, Ă¨e, Ă¨e, je le korektno predvajan. Brez jitterja in drugih napak.

Pred kratkim sem si (ponovno) potrdil kako je lahko antiĂ¨ni 16/44.1 zelo fascinanten format. Seveda je bil posredi DAC konverter za Ă¨uda tisoĂ¨akov. UpraviĂ¨eno sklepam, da so Ĺˇe toliko bolj sposobni bolj resolutivni formati z veĂ¨ dinamike, ki so Ĺľe desetletja prisotni.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vse je v tem, koliko dobra maĹˇinerija to obdeluje. Danes to obstaja. Drago, a je. VĂ¨asih pa tega ni bilo in se je od napredka formatov samih po sebi priĂ¨akovalo ta preboj**

Stvar je dosti logiĂ¨na ako se vzame v obzir situacija na hifi trgu, kjer res dober predojaĂ¨evalec stane (in nudi) ultra veĂ¨ od navadnega predojaĂ¨evalca s par Ă¨ipi. Opravljata identiĂ¨no funkcijo z zelo razliĂ¨nimi soniĂ¨nimi rezultati.
Izhod iz DAC-ov je tako lahko s par Ă¨ipi ali sofisticiranim Ĺˇtadijem. Pa je samo izhod.

Vrhunski dac-i nimajo konverterjev v namenskih Ă¨ipih. Uporabljajo DSP, ki je programiran v ta namen s strani projektanta /Playback Designs, MSB, ..../. Je hitro jasno, da standarden Ă¨ip Ĺˇe dolgo ne bo na tem nivoju.
-----------------------------------------------------
** si je potrebno enkrat za vselej vbiti v glavo, da tudi najzmogljivejĹˇi format sam po sebi je en drek vreden slabo predvajan.