Nakup zaĂ¨etniĹˇkega gramofona in ostale HI-FI opreme

ducar · Objavljeno: Pet Apr 28, 2017 12:54 Naslov sporočila:

Ăe nas Slovence Max pozna, potem je s to musko povedal to, kar nam pravi naĹˇ Jacob v besedi. Lutamo!
_________________
Canta e Cammina

kalimero · Objavljeno: Pet Apr 28, 2017 23:25 Naslov sporočila:

NCC2000 · Objavljeno: Sob Apr 29, 2017 00:30 Naslov sporočila:

Neverjetno, kaj vse mora Ă¨lovek vzeti v obzir, Ă¨e si Ĺľeli umislit zaĂ¨etniĹˇki gramofon in ostalo HIFI opremo...

Naporno...

nek_do · Objavljeno: Sob Apr 29, 2017 09:27 Naslov sporočila:

Opcija izbire gramofona po politiĂ¨ni pripadnosti je precej laĹľja. Za leve vsekakor ta, za desne se pa itak tudi ve katerega je za izbrat.

Iskra Murgle SD MK I Turntable, priĂ¨emer SD ne vem kaj pomeni. Morda Single Drive?

_________________
Lep je dan

Pestilence.

http://www.bolha.com/avdio-in-video/avdio/glasbeni-predvajalniki/gramofoni/dual-cs-506-1319240038.html

Poznano komu? Predrag?

(Ponujen mi je v menjavo.)
_________________
Music was my refuge. I could crawl into the space between the notes and curl my back to loneliness.

joztom

Tak Dual je odliĂ¨na stvar, Ĺˇe posebej pa za zaĂ¨etnike, ki nimajo tekom let zbrane kolekcije vrhunskih ploĹˇĂ¨.

divine contribution · Pridružen/-a: Sob Nov 2014 0:32 Prispevkov: 60 Kraj: Hum

joztom

Pa Ĺˇe o Dual gramofonih. Prvega sem kupil leta 1968, Ĺˇtiripolni motor, takrat osnovna zahteva za HiFi nivo in gor je bila nekdanja Shure M95ED. Solidno, zdrĹľljivo, ampak nekako mrtvoudno, kljub takratnim 2x30W in madĹľarskimi (Videoton 43litrov, 4 driverji) zvoĂ¨niki, z zamenjanimi Electro Voice wooferji 25cm. Kasneje sem Ĺˇel na predojaĂ¨evalce in konĂ¨ne stopnje v lastni konstrukciji, pa sem dobil ene tri Ĺˇasije Lenco L75 na boljĹˇjaku, nekaj tega je verjetno Ĺˇe v kleti, koleĹˇĂ¨karji. Ăe dobro premrdaĹˇ kolesca, da nimajo utorov, uleĹľanin in Ă¨e korektno podmaĹľeĹˇ leĹľaj z meĹˇanico Hypenol in STP, postane L75 brezĹˇumen in vrhunski. Sem se poigral z modifikacijami originalne roĂ¨ke, slavni audio guru AR iz Vrhnike mi je iz magnezija izdelal shell in nataknil sem Linn K5 od Pepeta (g.Lah). Kot bi v sobo posijalo sonce, kdor je to sliĹˇal, se Ĺˇe danes spomni. Dokaj blizu kakĹˇni vrhunski postavitvi s Kuzma I in MicroBenz MC glavo ali LP12 z Monster glavo. Jasno, to je Ĺˇe korak naprej, kar tri korake viĹˇje v ceni. Ker sem lahko prilagajal impedance in odzive glave (Ĺľe leta 1988 sem zrisal in skonstruiral svoj prvi current feedback modul za RIAA s compound konĂ¨nimi stopnjami) sem tako opevani analogni zvok spoznal do Ă¨ev. Pod roke mi je priĹˇel kasneje Ĺˇe Dual 1219, identiĂ¨na motorizacija kot 1229, razen stroboskopa z luĂ¨ko (??). Preveril in usposobil sem leĹľaj kroĹľnika, precizno nastavil leĹľaje v roĂ¨ki in dodal zeleni filc, namesto originalnega gumijastega mata in izdelal masivno hrastovo ohiĹˇje, z iglami na stojalu vpeto pa v tla. Verjetno se za 10X veĂ¨ denarja sliĹˇi kakĹˇen % boljĹˇe, ampak v to metat grozovit denar, to je noro. Ni veĂ¨ ploĹˇĂ¨ na voljo, pa Ĺˇe na vsaki ploĹˇĂ¨i po komaj en vrhunski komad, ja, tako gre to. Pomembno je tudi vzdrĹľevanje lifta, ki ob padcu, ne sme odskoĂ¨iti ali preskoĂ¨iti, to je smrt za vinyl.
Tema je seveda prvi gramofon Dual, ne pa jaz, oprostite mi. NauĂ¨ite se kaj iz izkuĹˇenj, je zastonj. Danes mi je osnova DVD_Audio in SACD, Raspberry PI na Sabreta.

bado.lambadowski

no...z Dualom je lepo zaĂ¨et Ĺˇtorjo...Imel sem sreĂ¨o, da sem tegale (1218, koleĹˇĂ¨kar) 5 let nazaj reĹˇil pred gotovo smtjo na smetiĹˇĂ¨u, ko sem bil tudi sam zaĂ¨etnik v svetu vinila.... OdĹˇtel sem za "gajbo mrzlega", dobil gramofon v MINT stanju in seveda v Ĺˇkatli z vsemi papirji...
Gor je bila Shure M91MGD...Frend mi je naredil hrastov plint...
Ure in ure veselja pri posluĹˇanju!!!!

ambasador

@joztom:
je fino kadar avdiofil najde svojo usmeritev in ravnoteĹľje in to posreduje drugim.
V tej zgodbi te Ĺľelim pomiriti glede digitalnega: VSI z gramofoni imamo doma vsaj CD predvajalnik, Ă¨e ne Ĺˇe kak naprednejĹˇi digitalni format. Ne se bat, da nismo priĹˇli v stik z digitalnim. Ti garantiram da se po nepotrebnem sekiraĹˇ.
Ponavadi obratno ne velja: da mladina, ki je odraĹˇĂ¨ala ob digitalnem, nikoli ni priĹˇla na Ĺˇtiri oĂ¨i z LP formatom.

Vsak ki kupuje analogno opremo viĹˇje klase - poslediĂ¨no draĹľje - Ĺľe ima doma vse to in ve v kaj se spuĹˇĂ¨a. Ponavadi Ĺľe prej sproba ali vsaj sliĹˇi razliko pri prijatelju, trgovini, sejmu in potem Ĺˇe 100x prebere po internetu in Ĺˇe povpraĹˇa na forumu.

Je pa na momente skoraj ganljiva skrb: te razumem. Tudi meni se je dogajalo, da sem z lastnimi idejami zabredel v napaĂ¨no smer reĹˇevanja analogne sestavljanke. Pa me je reĹˇil CD, ampak ne kot bliĹľnjica za pobeg od problemov, nego: postavil sem ga tam in si rekel - gramofon mora bolje igrati. Tako imam stalno pri roki CDplayer za kontrolo.

Seveda moram reĂ¨i, da Ă¨e bi ne Ĺˇlo za takozvano klasiĂ¨no glasbo, bi zdavnaj konĂ¨al svojo audio epopejo: CD player je perfekten za elektrificirano glasbo, dodal bi dva stara JBL-ja, enega tistih z basom na 'ĹˇuĹˇto' .... et voila. Skoraj sigurno pa bi dodal Ĺˇe en lep primerek gramofona zraven .. in se spet zayebal, ker bi zaĂ¨el posluĹˇati klasiko na gramofon in zaĂ¨el menjavati aparature ... in bi spet bil tu, kjer sem, hahaha
_________________
Carpe Diem

joztom

Ja, na vinylu k sreĂ¨i niso uspeli pokvariti posnetkov. Pred mnogimi leti sem Ĺˇe v takratni Agrotehniki kupil Philips CD, ki je zelo dobro Ĺˇpilal, daleĂ¨ boljĹˇe od soĹˇolcev. Ĺ e vedno pa to ni bila bleda senca dinamike in zvoĂ¨ne slike gramofona. Jagodni izbor ploĹˇĂ¨ in slabih ponaredkov CD-jev se ne da primerjati. Ĺ ele pozneje, ob prihodu viĹˇjih formatov sem sicer skeptiĂ¨no pristopil k digitaliji, je pa res, Ă¨e rata, je res vrhunsko. Ne vem zakaj tega noĂ¨ejo masovno delat. So pa problemi enaki, optiĂ¨ne glave je treba menjat redno, enako nagaja azimuth in leading beam ni usklajen z avtomatiko. DanaĹˇnji Denon ima Ĺľe tretjo glavo gor. Ăe pa zaĹˇpila, pa pobesiĹˇ Ă¨eljust. Ĺ e vedno pa, ne glede na posnetek ali medij, velja pravilo producenta, Ă¨e ni dorasel audiofilstvu, vse zastonj. Seveda bi Ă¨lovek Ĺˇe vedno uĹľival v vinylu, Ă¨e ne bi bila podpora z glavami, roĂ¨kami, internimi kabli, Ă¨iĹˇĂ¨enjem ploĹˇĂ¨, brezĹˇumnimi preampi, statiĂ¨no elektriko, skladiĹˇĂ¨enjem ploĹˇĂ¨, tako neĂ¨loveĹˇko draga. NovejĹˇe produkcije vinyla so samo izvabljanje denarja iz Ĺľepov, temu reĂ¨ejo "niĹˇe", da bi pa eden postavil eno "OldSchooll" linijo, to pa ne, raje komprimirajo, ekspandirajo in mrcvarijo teĹľko prigarane doseĹľke nekdanjih snemalcev, beboti.

Kar se pa Duala tiĂ¨e, edino 1219 in 1229 imata ta pravi kroĹľnik, velikosti ploĹˇĂ¨e, v hrastovo ohiĹˇje ti paĹˇe po moje na luknje od fedrov. Pojdi na Ebay in si kupi eno znucano starino in jo oĹľivi v nulo.

ambasador

Zadnjih nekaj dni sem preposluĹˇal Cizeke vglavnem na CD playerju. Preobrnil sem ves arhiv (ca 200 ploĹˇĂ¨kov) da bi dobil tiste bolje zveneĂ¨e, Ă¨eprav slabih praviloma ne obdrĹľim.
Razlike med posnetki so enormne, kar je dokaz selektivnosti formata kot tudi problem posnetkov. Ergo - pri CD-jih je najbolj uĂ¨inkovit 'lov' na dobro zveneĂ¨e izdaje. Skoraj povsod je bil glavni razlog dinamika - s taboljĹˇimi so VU metri bliskali od dna skale do daske, s ta slabĹˇimi (veĂ¨ino) so VU-ji stali na mestu kot da so pokvarjeni obtiĂ¨ali.
Ăe je stari jazz zanimiv, potem se da najti marsikaj zanimivega med prvimi izdajami. Pleh muzika tudi dobro uspeva, pa orgle sploh. Potem so tu pevci in bendi. Posebej dobro se poda CD formatu glasba s Ă¨imveĂ¨ pauzami, tiĹˇinami in tihimi pasaĹľami.

Ok, Ă¨e rad posediĹˇ ob klasiki dve-tri ure na koncertni glasnosti, potem je bolje iti na kaj drugega. Sem pa pred par dnevi kupil na novo posneti CD Locatellii Concerti grossi (zaloĹľbe Velut Luna). To je avdiofilska zaloĹľba in moram reĂ¨i da je zadeva bistveno boljĹˇa od Ĺľalosti iz prejĹˇnjih desetletij. Ima dinamiko, je snemano 'u komadu' in uspe prikazati ambient v katerem igrajo. Kljub zaĂ¨etnemu navduĹˇenju pa ne zdrĹľim posluĹˇati niti do polovice. Je pa res, da nimam sistema optimiranega za digitalno. Verjamem, da se z doloĂ¨enimi ojaĂ¨evalci in zvoĂ¨niki da zamaskirati utrujanje ki izvira iz formata.

Klasiko se da posluĹˇati na dolgo naprimer s kompilacijo kot je 101 na 5 ploĹˇĂ¨kih Readers Digesta: vsak komad drugi orkester, drugi skladatelj, producent. To stalno spreminja zvok in nekako uspe zamotiti ali prepreĂ¨iti monotonijo/narobezvenijo. Drgnjene strune delajo hudiĂ¨a.
_________________
Carpe Diem

ambro · Objavljeno: Pon Jan 01, 2018 13:19 Naslov sporočila: