Presek avdio kablov

[audiofrik]

èe najdem stran bom dal link, drugaèe pa gre za uporabo po domaèe antenskih kablov, dražji so boljši so, iz slike sodeè so bili RG214 ali kaki cenejši, ne vem ali je na diy cable ali kaj takega niti ne vem ali bi dalje govoril da ne bo kdo naredil kake neumnosti pa bo kdo potem nad mano tako kot so pametnièli za te kable na sliki pa še enkrat garantiram da ni niè takega ali slabšega kot marsikdo prodaja za velike denarje še enkrat dražje kot so ti made in Slo...

mimogrede sam RG 214 èe je kvaliteten-po MIL standardu tako mora biti so pa velike razlike, je hitro 15 eur meter èe ne kupiš 100 km za 3 m par je to 12 mtr, za delat je precej trd,pa vsa kozmetika-zakljuèki, prevleke, banane, boljši cin... pa ni kabel veè povsem poceni tudi v samogradnji...

[mestn pu]

[ambasador]

Da je okoli kablov veliko megle, je že dolgo oèitno.
Ne ponujam receptov, niti univerzalne razlage. To prepušèam strokovnjakom.
Omejim se na naslov teme: presek kablov.

V AR so objavili meritev TND (total noise distortion) kablov. TND je tista ista meritev, ki prikaže tudi resolucijo zvoènikov, je pa uporabna tudi za druge naprave.
Opis: zvoènik prikljuèen na ojaèevalec s 5mm2 [/b ]kablom dolžine [b]5m. Spustili so pink noise z 10W moèi in izrisali grafe meritve. Ena krivulja prikaže potek na sponkah ojaèevalca, druga meritev prikaže potek na sponkah zvoènika.
Iz grafa je razvidno, da pride do 20dB poslabšanja resolucije od nizkih tonov do cca 500Hz. Od tu upade razlika na 10dB na srednjih tonih, nakar krivulje od 2kHz konvergirajo proti najvišjim frekvencam na nekaj dB. Torej daleè najmanj poslabšanja resolucije je na visokih tonih in najveè na basu.

Èe se mene vpraša, se tako tudi sliši, èe primerjam tanke in debele kable. Veliko neizkušenih avdiofilov ima za resolutiven tisti kabel, ki ima veè visokih tonov, basi pa so v ozadju - kar je toèno sluèaj s tankimi kabli.

Se pa strinjam, da multiwiring tudi s tanjšimi žicami rešuje situacijo. To so tudi pri AR povedali.
_________________
Carpe Diem

[MAre007]

[ambasador]

Meritev je bila objavljena pred osmimi leti v reviji, jo imam doma. V tem primeru je resolucija na sponkah ojaèevalca od minus 80dB padla na minus 60dB na sponkah zvoènika. Na basu, naprej se je popravila kot sem opisal.

Meritev se izvaja tako, da se spusti pink noise po delèkih spektra, ostro filtrirano. Vmes so enako veliki presledki. Podobno je glavniku z vrzelmi. V teh presledkih idealno ne bi smelo biti niè signala. Nato se spusti šum v tistih delèkih spektra kjer je bila prej vrzel. Obakrat se meri, kaj se dogaja v vrzelih, kjer bi morala biti tišina - nato se obe meritvi kompjutersko sestavi v en sam graf.

Torej, èe spušèaš v eni terci signal, bi morala biti tišina zraven. Èe ni, pomeni, da se ustvarja - generira signal, ki na izvoru ne obstaja. Ta generirani signal prekriva originalni signal in s tem slabša jasnost/resolucijo.
Tako merijo tudi zvoènike in je ena od zelo zanesljivih meritev, ki prikaže jasnost, kontrast, artikulacijo.
_________________
Carpe Diem

[ajka]

LP

Pravilo v audiu, da veš da pravih pravil ni, to pa naredijo km in izkušnje, ni krajšnjic, se ne da nauèit iz formul žal ...



Žièke ,ki so zelo moène v basu, zakaj !!?? Presek je minimalen !! Ajde teoretiki formule na dan
_________________
~ ** ~

[AndrejS]

Zivjo,

Tehnicna razlaga je, da je slabo skonstruirana roba obcutljiva na vsak prdec.

Presek in dolzina kabla pogojuje upornost kabla in predstavlja serijski upor do zvocnika. Na drugi strani pa vse zavisi kaksen tip kretnice je vgrajen in kaksen ucinek bo imelo vse skupaj. Ce vzames zelo tanek kabl, kjer je skupna upornost kak Ohm ali 2, bo po vsej verjetnosti spremenilo Qtc, paramter dusenja zvocnika.

Harmoniki bodo vedno prisotni in se jih da izmeriti, vprasanje je spet konstrukcije zvocnika, ali energijo disipira, ali jo posilja nazaj v kretnico, kjer spet elektricno resonira in z tem poganja membrane.Tako dobis zanimive artefakte. Na waterfall diagramih je to lepo vidno z kaksnimi ozkimi spektranlnimi konicami, ki trajajo tudi po vec ms. In kaj ces, svet pac ni perfekten in tega z kablom ne bos resil, je problem konstrukcije zvocnika.

Pravila seveda so, vendar je tega toliko, da se povprecen HIFI clovk v to ne spusca. Ce pa kaksnega trgovca zanima tehnicno ozadje lastnih dolgoletnih izkusnje se bo moral najbrz prijavit na kaksen tecaj in placat kak euro za tehnicno znanje. Pa predvidevam, da se to ne bo nikoli zgodilo.

Andrej

[stormsonic]

[audiofrik]

ja to je to, sem sicer mislil na eno drugo stran ampak je to , kot pravim niè novega , edino kateri kabel vzameš in izvedba...

[mito11]

Uf, ta U-BYTE se pri meni zelo dobro obnese. Pri izdelavi je malo zajebancije, ker je treba paziti, da se ne naredi stika med vodniki. Najprej sem se uèil na kratkem kosu žice, ki sem ga potreboval za vzorec za nabavo kaèje kože. Na sliki je prvi poizkus, ki estetsko ni najboljši, je pa tehnièno izpraven.



Drugi prototip je že cel kabel, ki sem ga izdelal le zaèasno, vendar se mi zvokovno tako dopade, da je že eno leto v uporabi in ima status "operativnega prototipa"




Ko bom naredil naslednjo izvedbo, bo tudi estetsko dovršena.

[audiofrik]

no to tukaj je tehnièno o.k. ko pa je to naredil g. Pasko pa je bilo polno komentarjev kako je to zaniè narejeno, to na zadnji slki sory je še bistveno slabše, pa še kabel uporabljen pri njegovem kablu je bistveno kvalitetnejši kolikor je razvidno iz slike/notranji vodniki/

Sam sem bil zadovoljen šele ko sem uporabil 2x oklopljene silver plated kable ki pa seveda niso po 1 eur oz 1,5 dolarja za meter...pa še kupiti jih ne moreš v vsaki štacuni na metre..

kakorkoli vsi ki ga imajo pravijo da so imeli možnost nakupa bistveno dražjih kablov pa zvoèno nido bili na tem nivoju

veselo na delo

[ambasador]

Aha, to je splonkal dotièni g.

S koaksialci na zvoènikih sem se igral v èasu pred osamosvojitvijo Slovenije.
Takrat sem bral intervju z VanDenHulom, ki se je jezil, da njegove koaksialne kable, namenjene za interkonekte, uporabljajo za zvoèniške kable.
Seveda me je zanimalo zakaj to poènejo, pa sem tudi sam to sprobal. Zvoèno je ko šus, tako po spominu. Tudi èe se ne dela te nevarne križ kraž povezave stvar deluje solidno.
Kar imaš kupavat in špendavat - narediš biwiring iz tega in si prišparal za eno veèerjo v dvoje v restavraciji.

Pa tudi s tem smo se igrali: mehki, zaliti, štirižilni kabel dobrega preseka - spojiš skupaj nasproti ležeèe žice v protiinduktivni spoj. Tako imaš dva vodnika za priklop zvoènikov. Tudi ok kabel in še najbolj uporaben in varen od mojih diy avantur.
_________________
Carpe Diem

[blazheny]

Si bom sposodil temo...

Naredil bi si zvoèniški kabel iz 2x prepletenega UTP kabla (po en vodnik za +/-)... s èim boljšim oz. bolj kompleksnim se mi za tole aplikacijo (Sony micro 6 ohm) ne ljubi ukvarjati, pa še tega kabla se mi dosti valja naokrog. Terminiral tudi ne bom, raje 1x na leto ev. oksidiran del odšèipnem in na novo abizoliram.

Vprašanje: kaj je bolje, navaden UTP ali oklopljen STP? V primeru uporabe oklopljenega, a se oklep zveže na signal ali ga pustim plavat?

Hvala!

[leko1]

Pozdravljeni

Me veseli,da smo konèno ugotovili,da gre ob žolèni debati o kablih by Brishaj v bistvu za U-BYTE koncept,uporabljen pa je bil najveèrat RG214 U mil-c-17 f 50 ohm. Oplet je potrebno razplesti in ne porezati,tako ot je narejeno v prej omenjeni gradnji,potem pa ponovno narediti iz pletenice novo žilo,spoj med žilami pa je potrebno moèno oviti in morda s posebnimi klešèami stisniti, vse skupaj pa je dobro nekako hermetièno zapreti zaradi oksidacije,èe uporabljate baker,èe pa srebro pa ni takega problema , ker je srebrov oksid prevoden.dejstvo pa je,boljši materjali,boljši rezultati.

Torej , z nekaj znanja in truda si lahko naredite zelo soliden kabel, za solidne denarje.

LP Leko1
_________________
Blagor siromakom, ki ne vedo da so.

[vojko]