Vrhunski zvok - s katerimi komponentami ga doseèi

[ambasador]

Osebno sem pristaš Hi-Fi-ja. Me pa ne moti niti malo drugaèna usmeritev, magari èe si postavi kdo subwoofer pod kavè da ga masira.
Motijo me edino izkljuèujoèa absolutistièna stališèa in aroganca.
_________________
Carpe Diem

[bojc08]

Jaz sem tudi pristaš hi-fi-ja. PC imam samo za hd filme.
Ravnokar sem dobil original cd "Diana Krall - The Girl in the Other Room",
da ne poslušam veè kopije z neta.
Original cd-ji zvenijo boljše od kopij, ker imajo manj jitter-ja. Približno za 10 Sigma nS manjši jitter.
Ko jo preposlušam pa še kaj napišem o zvoku oz. primerjavi original in kopija.


lp
Bojc

[joztom]

Ma, uživaj v muziki, jitter ti ne bo nikamor ušel. Audiofili moramo vèasih preskoèiti teorijo in se zasanjati.

[diyfreak]

Ĺ e dobro da nisem audiofil in da lahko uĹľivam brez da sanjam

[vintagesonic]

[vintagesonic]

[ambasador]

@vintage... ne prilivaj na ognje, orka la pipa! Bomo od dima kašljali še pol leta..
_________________
Carpe Diem

[joztom]

Vseeno ste razumeli, kaj sem želel povedati. Sèasoma poslušamo le kondenzatorje GoldenCap, BlackGate, Elna, pa kablne, pa epiduralne nogice, pa FETe, pa Alpse, pa Dale upore, pa razne G300 lampe iz leta 1956, pa še milijon tehniènih posebnosti, za glasbo ne ostane kaj dosti prostora.

[vintagesonic]

[AndrejS]

Zivjo,

Tole je preraslo v kompletni nonsense.

Vsak normalen stopi pred sistem brez predsodkov in ce mu dogaja, da ga glasba zabava in se mu zdi fajn je to to. Pa ce je drag ali poceni sistem. Glasba je umetnost in kultura hkrati in hej ce sistem dela in jo predvaja tako, da se cloveka dotakne, pa kaj se hoces?

Brand danes samo doloci cenovno pozicijo komponente. Sej je neka korelacija med ceno in kvaliteto, a vecina ljudi se ziblje na spodnjem kolenu krivulje (vkljucno z mano). Tukaj je podrocje gadget buissnes, kjer je turnover bistveno vecji od sistemov samih. In res, bolj ko razmisljas iz cesa je sistem narejen, iz lastne glave delas bojler, ker pricakujes ucinek za prisluzen in porabljen denar.
Thanks, but no thanks...

Ce zelis tekmovati v kolicini zapravljenega denarja in naboru vseh najljubsih komponent tvojih prijatelejev potem se temu strokovno rece Audiot. Brez zamere, hvala.

Muziko poslusajte, pa bo vecina sistemov igrala vredu.

Andrej

[cink]

@AndrejS:

bojc poleti ne posluša glasbe ker mu je prevroèe, zato pa meri jitter...Vsakemu svoje.

[jacoby]

[AndrejS]

Zivjo,

Pa naj dodam se eno o jitterju.

Torej, 16bit podatki prihajajo na konverter s frekvenco 44100/s (red book format-CD). Najbolj idealno je, ce pridejo v ekvidistatnih casovnih zamikih 25us (1/44100). To pomeni na vsake 25us je svezih 16/24 bitov na vhodu v konverter. Ce je jitter vecji od 1/4 te stevilke, potem casovni prihod samplov ogrozi rekonstrukcijo signala. V tem primeru, ko paketi niso ekvidistatni pride do distorzije signala. To je recimo 6-7us.
Predpostavim seveda, da je frekvenca res 44100 in jiter je mera opletanja casovnega prihoda podatkov.

Morala zgodbe? Visji kot je sampling rate (192KHz danes) manjsi mora biti jitter. V tem primeru pod 1us, da ne ogrozi rekonstrukcije signala.
Obojno kosta $$. Ce naprava ni res dobro zgrajena, jih vse novodobne performance samo skodijo.

Jitter v rangu nekaj nano sekund (100 recimo) je cez glavo. Govorit o ns jitterju (ali market available pico,femto) in srednjem kvadratnem pogresku te napake je malo izven domene vsake logike. Pri tako pocasnem sistemu kot je zvocnik morajo iti stvari res hudo narobe da se kaj slisi. Sploh pa je distrozija zvocnika kar nekaj magnitud visja od konverterja, tako da pjevaci so zvocniki, ne elektronika.

Kvaliteta pretvorbe in delovanje konvertrja pa nima kaj dosti z jitterjem.
Zavisi od arhitektrue in topologije vezja. Kaj je konverter kriv ce mu oddajnik posilja pakete random? Vecina DAC cipob jih je ze tako narejenih, da poberejo par samplov in si jih spet sami casovno sestavijo. In pol je nalepka jitter free

Novodobni DA konverterji tecejo na 50+MHz uri, a je to povsem iz drugh razlogov. Arihtektura DAC preko serije zaporednih uporov in arihtekture delta sigma modulatorja sta si popolnoma razlicna. Skupno imata to, da je podatki nanju prihajajo enako.

In se cvetka. Za hisno poslusanje je vseeno, a pri digitalnih sistemih se ocenjuje tudi latenca.To je cas od pritiska na gumb za predvajanje in dejansko slisanje glasbe. Asinhroni USB ima tipicno vecjo latenco saj na vsakem koraku zabelezi v naprej nekaj samplov preden jih reclock-a in poslje naprej. Od tu ime Asinhroni! Staromodni a se evedno aktualni SPDIF je pa prakticno nima. In gre za sinhroni prenos. Sedaj pa sesetevaj smisel.

Za doma je to vseeno, v studiju pa pop**8 ce je to vec kot 6ms saj ne morejo vec nasnemavat. That much about analog audio recording brez zamikov.

Merit jitter pri prenosu je u resnici brezveze, ker ima vsaka naprava svoj mali buffer (sumim, da tudi SPDIF sprejemniki) in svojo uro za reclock delovanja. Prakticno je danes ze vse plug and play in moznosti da gre kaj narobe ni.

Jitter je bil problem samo do takrat, ko so iz ploscka direktno odvzemali podatke (kot gramofon) in je hitrost vrtenja uplivala na prihod podatkov. Tukaj pa imas lahko hitro tezave ker je frekvenca vrtenja nizka in malo odstopanje se ze blazno pozna na casovnem zamiku podatkov.
Ko so bejbe pogruntale, da z diskmanom ne mores tekat ker preskakuje in prekinja so naredili prvi buffer sistem. In od takrat je jitter mrtu rokav razvoja (tehnicno smiselnega).

Sorry, ne spada v to temo, a tu se je zdej pojavlo. Ce kdo hoce lahko premakne na kako bolj primerno mesto.

Andrej

[vintagesonic]

[drago67]

kot zanimivost ,za smeh ali resno.....nekoè mi je nekdo....,ki je v lajfu popravil že nešteto stvari...da ne naštevam kaj vse..dejal.....

pride k meni model ...in pravi...jaz loèim po zvoku ali so v komponenti
kondiji za 5,15 ,50 ali veè eur ....