POVEDATI ALI NE ?

[JAZZZ]

Iz teksta bi malo poudaril nekaj misli:

Èe želimo dvigniti nivo poštenja, ni dovolj navajati samo imena naprav, temveè je potrebno navesti tudi toène dimenzije sobe ter bralcem do potankosti opisati njene akustiène lastnosti, našteti toèke vozlov po Knudsenovem merilu, èas odmeva, absorbcijski faktor zidnih površin, detaljno opisati pozicijo pohištva, akustiène obdelave... Potrebno bi bilo tudi povedati, kakšna je bila napetost omrežja v èasu testiranja in ali avtor ima poseben vodnik elektrike, ki je popolnoma izoliran od ostalih omrežnih vodnikov, na katerega se napajajo raèunalniki, hladilniki, grelci za vodo ipd., kot tudi, ali je njegov sistem samo virtualno ali pa tudi realno ozemljen, kdaj je zadnjikrat èistil kontakte, kot tudi, seveda, znamko in tip sredstva za èišèenje. Kaj pa o tem, kakšna je bila vlažnost zraka v èasu testiranja ...
Kot pravi Milan, komponente so samo del neznank pri enaèbi, ki je nkakor ne moremo rešiti brez vseh! Tester bi potemtakem moral pri vsaki komponenti napisati, kako jo je priklopil(faza). Povedati imena lamp, jih tudi pomeriti ... Veèini se to zdi "zajebancija". Saj je, dokler sam ne ugotoviš, kak vpliv na zvok imajo te stvari. In potem zajebancije ni veè.


Èeprav me do sedaj ni zanimalo, me sedaj zanima: katerim testom kolega Puš bolj verjame - tistim, ki so narejeni na njemu ljubih (in znanih?) komponentah, ali na nekaterih, (za) katere ni nikoli slišal, ki bi pa morale biti vrhunske, èe se že z nimi delajo testi? In ali o verodostojnosti zakljuèkov avtorja testa sodi po osebnih simpatijah, ki jih ima do doloèenih naprav, ali pa ima kakšen povsem drugaèen pristop? Da, in kako reagira, ko prebere, na primer, da Dick Olsher v svojem testnem sistemu uporablja niz heavily modified komponent, ali pa, da je Corey Greenberg v svojih testih uporabljal lastno izdelan predojaèevalnik ("Aunt Corey Passive Buffer")? Ali jim verjame na besedo ali na napravo?
Verjetno nas podzavestno bolj pritegne test z nam "ljubimi" komponentami (ali ni to zavajanje?). Kako pa delajo komponente Dicka Olsherja ali Corey Greenburga pa se nam niti ne sanja. Lahko potem njune teste kar preskoèimo, ker so brez pomena?
Milan Rupiè je delal teste z gramofonom (ki ga je stalno nastavljal-tudi to bi testerji morali napisati- pa VTA, pa koliko gramov so si "izbrali" pri pritisku gramofonske glave) in dvokanalnimi master trakovi(nekaj jih je dobil od Rasmussena-Gryphon). Tudi tu bi bilo potrebno napisati znamko traku, kdaj so bili posneti(ja, trakovi se "starajo"), kdaj je èistil glavo-po predvajanju starejšega traku bi jo moral vsakiè!

Ali imajo testi pri bralcu veèjo vrednost, èe so narejeni z ojaèevalnikom Alfa s 400W po kanalu, kot pa, èe bi bil to ojaèevalnik iste znamke Alfa, toda z 200 W? Èe imajo enako vrednost, èemu potem navajati imena in tip? Èe pa nimajo enake vrednosti, kje smo potem mi, avtorji in kaj je z našim stališèem? V takem primeru se mi zdi, da bi bilo bolje namesto MP ali MR test podpisati z Alfa 200 (še bolje pa 400)!
Meni je ta del glasbeni "satori" (prebujenje pri ZEN filozofiji) !


Milanovi teksti so vèasih že èisto filozofski in zahtevajo "poèasno branje".Mislim, da se splaèa. Meni je že ob objavi "odprl" oèi.

Debata se je dogajala marca 1997. Bilo bi zelo zanimivo, kaj Marko misli danes. Po enajstih letih dodatnih izkušenj!
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz

[JAZZZ]

[JAZZZ]

Primer, kako deluje podzavest:
V naši stari hiški smo zamenjali kljuèavnice za ene super-kasneje bodo šle v novo hiško. Naša firma je novejša hajteh stavba, ki se z našo hiško ne more primerjati. Kljuèavnice, in z njimi kljuèi pa so slabši kot novejši pri hiški. Vedno ko pridem v firmo in ko ne pomislim s katerim kljuèem bom odprl vrata, poizkusim najprej z domaèim-ker je boljši,novejši. V podzavesti gresta skupaj hajtech stavba in najboljši kljuè!
Sedaj pa vprašanje. Èe doloèeno ime komponente velikokrat preberete v testnih sistemih, kaj bo porekla vaša podzavest, ko boste imeli na voljo to komponento in eno manj znano? Seveda niste slišali nobene!
Tu vidim en od haklcov pri opisanju testnih sistemov . Eno podtalno sugeriranje kvalitete naprav!
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz

[ak]

[JAZZZ]

AK, meni je Rupièev tekst tako zgovoren, da nimam kaj dodati.

Imel sem nekaj ocenjevalcev, ki sem jim "zaupal", tudi komponente, ki so jih ocenjevali sem slišal(pa ne vseh doma). Kakšne so imeli sisteme, sem si zapolnil samo v najstniškoh avdiofilskih letih. Tudi Pušev sistem sem do takrat poznal do potanjkosti. Eno od razkritij je prišlo, ko je Puš svoje Vanderstine zamenjal s Paragoni in napisal, da so odpihnili prejšnje. Ops, kaj pa ta "odpih" pomeni za teste HIEND naprav, ki jih je do takrat testiral. To mo je dalo misliti. To isto velja tudi za domaèe testiranje! Tudi mi testiramo na trenutnih zmogljivostih sistema in niè veè!

Moje sedanje stanje je, da nimam omiljenih ocenjevalcev in da v testih išèem tako lepe ocene kot tudi napake. Sistemi, ki jih testerji opišejo , me ne zanimajo. Komponente testiram na svojih posnetkih kjer vsaj vem, kaj od njih lahko prièakujem.

Glede zaupanja avtorjem. Zapiši si to vprašanje in si ga preberi èez ducat let ("od oka"). Odgovor si boš dal sam.
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz

[hi_musica]

Veèkrat je bilo že zapisano: review nam mora biti kot vodilo, ne pa pogoj za nakup. Tudi èe kritiku zaupamo, še ne pomeni, da bo v našem sistemu stvar, ki jo on hvali/graja zaigrala tako kot njemu. Neko ogrodje pa nam vendarle lahko da in tu še vedno trmasto vztrajam pri temu, da navedba komponent ni sporna, niti ne bi smela biti zavajujoèa (razen morda za totalne trote, ki se pustijo nategniti na vsakem koraku).

Priporoèila (ali obratno) se vedno nanašajo na toèno doloèeni setup, v katerem je komponenta igrala. Torej, èe me komponenta, ki jo kolega hvali do onemoglosti, pusti ravnodušnega, jo bom potem seveda prešimfal do obisti in svoje mnenje delil tudi z drugimi!? In to mnenje bo zaznamovalo dotièno napravo za vse veke. Kaj pa èe se naprava res ni ujela v moj setup?

V HIENDu so nianse tiste, ki veèkrat odloèajo. Primer: veè nas je testiralo ModWrightovo devetico (predamp). Iztok je sprva rekel, da hoèe biti všeèen - ampak mu nekaj manjka, isto mi je pravil drug kolega, tretji pa je rekel, da je ModWrigth totalna nirvana in da boljšega še ni slišal. Vse tri pa spoštujem kot poznavalce. Komu torej verjeti? Svojim lastnim ušesom .

[ReturnToForever]

Verjetno se strinjamo, da se posamezne komponente ocenjujejo v SISTEMU, da poslušamo zvok sistema in interakcije komponente v danem sistemu. Že v èasu Rupièevega pisanja so praktièno vse hi-fi revije objavljale ne samo sisteme ocenjevalcev, paè pa tudi umazane podrobnosti iz njihovih poslušalnic. In število tistih, ki to poènejo še zdaj se ni zmanjšalo, prej nasprotno. Seveda, èe nekdo želi videti v tem le vojerizem ali pa neplaèano raklamo, so be it.

Kaj bo nekdo potegnil iz opisa sistema ocenjevalca je precej odvisno od izkušenj in znanja, ki si ga je kot ljubitelj pridobil. Èlanke je potrebno brati tudi med vrsticami in se vèasih vprašati zakaj je avtor spustil nekaj, kar se je pojavljalo v skoraj vseh njegovih tekstih ali pa povdarja nekaj èesar ni nikoli omenil. Pri vrednotenju komponent pomaga tudi, èe rezimiramo ocene iz veèih èlankov, ker je manjša verjetnost, da bodo povsod trobili v en rog. Iz opisov razliènih sistemov lahko na podlagi metode indukcije sklepamo o splošnih dejstvih ocenjevane komponente in to primerjamo z zvokom v našem sistemu. Na podlagi pozitivnih izkušenj ocenjevalca lahko z doloèeno verjetnostjo (glede na izkušnje , ki jih imamo) sklepamo, s katerimi komponentami se bo ujela ali ne.
Èe sistem ni naveden je po mojem mnenju bistveno okrnjena kredibilnost ocenjevane komponente in ne ocenjevalca.

Rupiè v tekstu navaja še kup dodatnih variabel, ki vse vplivajo na zvok a hkrati pozablja na najveèjo neznanko - na poslušalca. V primerjavi z nihanji našega razpoloženja (pa naj si bo to zaèetnik ali pa izkušen ocenjevalec) so vse navedene neznanke pravzaprav konstante.


Samo

[ak]

[hi_musica]

Pa kaj se sedaj Puša tretira kot nekega ultimativnega recenzorja v Slo. ali kako? Niè nimam proti njemu, samo zanima me. Zaradi splošne razgledanosti.

[JAZZZ]

[JAZZZ]

[trancedeejay]

Sam bi rekel samo to, da je podobno pri spraševanju na portalih. Mene osebno jezi, da se nekateri ne morejo premakniti iz kavèa in it zadeve poslušat. Torej naj reference piše kdorkoli, vsak dela s svojo glavo in posluša s svojimi ušesi in vsak odloèa sam za kaj bo porabil denar. Je pa res, da si je za ocenjevanje neèesa potrebno vzeti èas, kar je pa dandanes že dobrina. Vsaj pri nekaterih.
Have a nice Day

Matt
_________________
MUSIC IS THE KEY

[JAZZZ]

[JAZZZ]

AK. Katere plate pa uporabljaš za test in kako veš, kaj je pravilno? Bi moral biti tudi na njih opisan sistem? Na nekaterih je, ampak kaj nam to pomeni?
Kaj pomeni postavitev mikrofonov si lahko poslušate na CD(SACD)ju firme Acoustic-Revive, kjer je ena Schummanova skladba posneta s tremi naèini snemanja(naenkrat). Res zanimivo, kako razlièno se sliši isti klavir v enakem prostoru, z enako izvedbo.
_________________
"There are two kinds of fools. One says-this is old and therefore good. The other says-this is new and therefore better." Bob Katz

[ak]