Akustika sobe in postavitev zvoènikov

[ambro]

- @ambro - kako je šel konèat projekt poslušalnice?
Mislim da je bilo enkrat maja lani (stran 47 te teme) ko si zaèel urejati prostor 40 kvadratov. Tam je bilo veliko možnosti, ker je prostor velik (in lep) in se kar ponuja za ekstra rešitve - sploh s pregraditvijo 'repov' mansarde (infinite baffle subwooferji itd).[/quote]

Prostor je konèan in ga že uporabljam, vendar bo treba še kaj narediti na postavitvi zvoènikov in akustiki, ker še ni tako kot sem prièakoval. Vendar sedaj nimam kaj preveè èasa, ker urejam stanovanje v etaži, kjer sem imel prej svoj prostor.

Vseeno pa prilagam eno slièico.


_________________
lp, Branko

[ajka]

[ambasador]

[ck]

[ambro]

@ambasador hvala za nasvete. Prejšnji sliko sem poslal z dela ker druge nisem imel.
Tako obrnjene zvoènike sem preizkusil na razliènih razdaljah od zadnje in stranskih sten. Dosegel sem želeno globino in širino odra, vendar sem moral dati na stranske stene kameno volno, da sem se izognil prvim odbojem. Zadovoljen nisem bil le z nizkim podroèjem, ki je bilo za moj okus prešibko in z pomankljivo - luknje. Poizkusil sem se z bližanjem zvoènikov k zadnji steni vendar nisem na basih pridobil niè, èeprav sem razdaljo postopoma nižal iz 1,6m do 1.1m.

Å e ena slika stare postavitve preden sem dal v vogale cevne bass trape:


Zato sem šel v preèno postavitev kot predlagaš tudi ti in rezultati glede spodnjega podroèja so bili boljši. Zaradi manjše odmaknjenosti zvoènikov od zadnje stene sem pa izgubil globino.
Preèna postavitev:




Veèinoma sem sistem premikal po posluhu sem pa naredil tudi meritev odziva z glajenjem 1/3 oktave in 1 oktave. Rumena krivulja je z zvoèniki ob krajši steni, rjava pa ob daljši steni.





Glede na zvok sem mislil, da bo na grafu vidna veèja razlika pri nizkem podroèju.
_________________
lp, Branko

[ck]

ambro

Daj kaj veè napiši o meritvah. Spodnji graf je tak, da bi profi akustiki ubijal da bi izvedeli, kao ga doseèi s tisto nekaj aplikati ki so na sliki (Ok visoki so malo ven)

Glede na to, da nisi zadovoljen z zvokom domnevam, da nekaj ne Å¡tima z meritvami.

Kako pa kaj RT 60?
_________________
LP

[ambasador]

Pri preèni postavitvi, kot si jo poimenoval, bi probal odmakniti zvoènike tisti meter od zida (èelo zvoènika 1,3m). Ne se bat, itak je to preskus. Preblizu zadnja stena poleg zamazanega zvoka tudi globine ne nudi. Pride skoraj kot nearfield za videt - ma kaj te briga, èe rata da zvoèniki magièno izginejo. Je pa res, da je volumen prostora velik in se lahko bas hitro izgubi, sploh èe 'kasira' luknje v responsu zaradi odbojev. Probat. Tudi èe je zvoènik brez akustiènega bremena (bližina stene ali dveh sten) lahko polno zaigra, èe le nima lukenj.

No, imaš na voljo še dodaten poskus - honkonški.

Glede grafov je že za videt ogromna razlika (posebej ne sme biti èaèke gor-dol). Vèasih samo malo manjka, je kakšno podvajanje lukenj od odbojev, da te odvrne.
Poskusi tudi konkretno dvigniti zvoènik (15cm).
_________________
Carpe Diem

[gerchy]

Meritve žal niso vse, tudi jaz imam zanimiv graf v bolj ali manj prazni sobi z nekaj na nakljuèna mesta nametanimi aplikati. Pa tudi 1/3 glajenje je kar precej "na oko". Graf je za zaèetek videti soliden, a ušesa se ne strinjajo.



Mogoèe je to tisto, ko "profi akustiki" reèejo, da so nam všeè popaèenja.

@ambro, èe boš še kaj eksperimentiral, tukaj je koristen kalkulator za izraèun absorpcije glede na debelino in tip izolacije.
http://www.acousticmodelling.com/porous.php
Klasièna izolacija, ki jo veèina uporablja (mehka steklena volna) ima vrednost upornosti zraènemu toku 5000 Pa.s/m2. Kamena volna ima med 5000 (Knauf DP3), 10.000 (DP5) in 15.000 (DP8). Ampak izraèuni so zanimivi, pri ne preveè veliki debelini se bolje obnese nižja vrednost. Knauf TP, ki ga veèina uporablja za tla. tega podatka nima, kar pa je tudi edini merodajen podatek. Ne gostota (kg/m3) in ne koeficient zvoène absorpcije.

S kalkulatorjem tudi nazorno vidiš, da lahko z odmikom od sten dosežeš skoraj isti efekt kot z debelejšo izolacijo. V tvojem primeru pa je najbrž potrebno preveriti tudi morebitno difuzijo (srednji+visoki toni).

[ambro]

[ambro]

[speci]

Ambasador in kakšna je honkonška postavitev

[NLP]

Poanta je ravno obratna žal.
Malo je proizvajalcev, ki odkrito pokažejo kaj se lahko naredi v NIZKIH frekvencah.
Tekmovanja od 120Hz navzgor, teh je pa res veliko, kar je žalostno... in zelo dobro se prodajajo kljub ne tako nizkim cenam glede na zmogljivost.

Èe povpreèni uporabnik ne ve kaj gleda, naj vpraša nekoga ki se na to spozna ali preprosto prebere opis izdelka, a ne?

Kako se bo to poznalo pri polsušanju, na glasbi?!
To bi prièakoval od koga drugega takšno vprašanje.

Kateri audiofil-kritik-pisec, katera firma toèno, kakšna toèno je bila rešitev?!
Da ne ostanemo na samo rekla - kazala!
In potem postane to de facto da akustika je pa neko mistificiranje.
Èe je dobro narejeno je paè DOBRO!
Kot sem napisal je takšnih produktov in podjetij ogromno, ki naredijo potem tak vtis na laike.

Vgradna akustika, hja jaz prakticiram najbolj modularno mobilno, ampak èe je vgradna dobro narejena mora bit enostavno dobro.

Tile so npr. popolnima modularni in mobilni.
... niso pa prozorni, lahko bi tudi delno bili, èe je to želja.

Meni se še prav noben ni pritožil da je slabo, so pa imeli prenekateri že od "strokovnjakov" narejene prostore, ki so kasneje ožalovali kaj so vse zapravili; èas , denar in živce ter nenavsezadnje zaupanje.

Vsekakor je to ""proces sodelovanja" je "sinergija" med uporabnikom, aparaturami, prostorom in naèrtovalcem" ampak naèrtovalec mora od nekod vzeti akustiène elemente ali pa jih naèrtuje in da izdelati, menda ne?
Le- ti pa morajo biti najbrž da uèinkoviti.

To je pa res, mnogo babic kilavo dete, najt je potrebno kvalitetnega pa bo.

Tile produkti - iz izkušenj vem, pa tudi èe je kdo èlan AES (Audi Engineering Society) ali ASA (Acoustical Society of America) ima mnogo raziskav glede akustiènih elementov, tipov, uèinkovitosti, pomanjkljivosti, prednosti, tudi specifiène produkte primerjajo... - ne morejo delati bolje od teorije, žal.
Lahko pa dokažejo da se motijo resni raziskovalci.

Lahko pa vidiš laiène meritve in svojevrstne samoanalize, sploh pa 1/3 izglajen graf, kaj naj ta pokaže, niè pametnega.

Vsaj 1/24.
Takrat se vidi kako in kaj.
Takrat veš kaj pomeni biti znotraj recimo 15dB in da je tudi waterfall graf dober, ne samo frekvenèna linearnost in živost prostora!

[ajka]

[ambasador]

[gerchy]