HI-FI v glavi

[Bwaze]

[ck]

Zgornji graf je bolj slaba reklama za SAM.

1. Frekvenco tam okoli 25 Hz (èe prav vidim) so pojaèali za nekih 13 - 14 db. to pomeni da je izhodna moè ojaèevalca na teh frekvencah poveèana za veè kot 4 krat, kar je lahko usodno za zvoènik ob glasnejšem poslušanju, lahko pa tudi pride do klipinga ojaèevalca.

2. Nelinearnost je še vedno velika pri cca 250 Hz - cca 7 db

3. Glasnost na cca 55 Hz je po nepotrebnem preveè znižana in bi bilo bolje, èe bi ostala prejšna.

4. V najnižji oktavi ne more veliko narediti pri konkretnem zvoèniku, ker je oèitno premajhen (kot sem predhodno že navedel kot možno pomankljivost) in pod cca 35 Hz praktièno ne slišimo glasbe iz tega zvoènik. K sreèi tam ni veliko glasbe.

Kot sklepam iz grafa so enostavno delali softverski EQ zvoènika, medtem ko doma delamo EQ celega sistema + sobe, èe imamo ustrezno opremo - razni EQji, DSPji, ojaèevaci oz. predojaèevalci z vgrajenimi EQji in DSPji raznih vrst.

Hec pa je v tem, da je povpreèna soba hitro v +/- 15 db, tako da popravki zvoènika (ki je ponavadi v +/- 3 db) ne prinesejo veèjih sprememb v zvoku, vprašanje je tudi ali jim uspe kaj zmanjšati (in v kolikšni meri) druge distorzije zvoka, ki jih lahko povzroèa zvoènik, kar se iz konkretne krivulje ne vidi.
_________________
LP

[Bwaze]

Ja, popolnoma brezpredmetne je podatek, da naj bi pri teh zvoènikih SAM frekvenèni odziv znižal iz 44.8 Hz na 28.6 Hz. Že v štartu je vse pod 100 Hz 10 dB nižje od splošne ravni. SAM popravek sicer res dvigne frekvence pod 50 Hz, ampak zdaj je res vse pod 70 Hz 15 dB pod splošno ravnijo.

Glede problema clippinga zaradi prekomernega ojaèevanja - to je sistem, izdelan za a Devialet ojaèevalce. In gre za DSP dvigovanje relativno ozkih frekvenc, ne širokega obmoèja. Ojaèevalec ima seveda vse možne zašèite proti clippingu (tako stroge, da marsikatero merjenje moèi ne kaže pravih rezultatov), poleg tega SAM profil vkljuèuje tudi omejitev maksimalne ekskurzije membrane, ne glede na obraèanje gumba za glasnost.

So pa mnogi poroèali o precej povišani temperaturi ojaèevalca z vkljuèenim SAM - iz npr. 30 stopinj na 70 pri na videz isti glasnosti, tako da so že iz varnostnih razlogov prenehali uporabljati sistem (èeprav Devialet pravi, da gre za merjenje temperature direktno na tranzistorjih in so dizajnirani za veè).
_________________
Pezzer Ritter Wenne Knecht!

[ck]

Oèitno SAM na doloèenih ožjih frekvenènih obmoèjih zelo ojaèa, kar ima za posledico veèje tokove in seveda segrevanje. Nekih hladilnikov pa ni videti.

Zašèita pred klipingom je seveda nujna èe ojaèevalec resnièno dvigne izhodno mož za toliko krat.
_________________
LP

[LightBit]

Tisti graf zgoraj je oèitno merjen v prostoru od blizu, tako da bas ni ravno univerzalno reprezentativen.
Je pa škoda èe DSP nima neke kalibracije glede na prostor. So pa še druge stvari ki jih lahko naredi in tukaj ne bodo vidne. Recimo lahko linearizira premikanje membrane in s tem zmanjša popaèenje.

[benma]

Ob gornjem testu se mi poraja vprašanje zakaj bi nekdo kupil zvoènike za 1500eur in potem popravljal njihove slabosti z integrircem za 7000eur? Zakaj ne bi raje kupil nekoliko cenejši amp in boljše zvoènike, ki ne bi potrebovali SAMa.
_________________
"Whenever we find connoisseurship operating within science or technology we may assume it persists only because it has not been possible to replace it by a measurable grading." Michael Polanyi

[Bwaze]

Razlog, zakaj kazati rezultat na majhnih omaricah je verjetno v tem, da je takšne omarice lažje pripraviti do tega, da z veèanjem uporabljene moèi v nizkih tonih dejansko vidimo rezultat v meritvah frekvenènega razpona - èeprav, ko pogledamo podrobneje, to niti ni tako uporabno, kot bi samo reklamiranje Devialeta s številkami to rado prikazalo. Z veèanjem membran globokotonca, nižanjem dosega omarice brez SAM sistema je kakršenkoli premik še težje pokazati, ker bi enota potrebovala še veliko veè moèi. Seveda pa ni logièno, da kupiš ojaèevalec za 4x vrednost zvoènikov. A kot smo videli, eni zagovarjajo tudi nakup npr. kabla, vrednejšega od komponent, ki jih povezuje, tako da avdiofilija ni vedno najbolj logièno prizadevanje.

Devialet je z prihodom naslednje generacije Expert Pro ojaèevalcev obljubil tudi sobno korekcijo, in marsikdo je plaèal 3500 EUR za nadgradnjo svojega starejšega ojaèevalca na novejšo notranjost in to upravièil prav s prièakovanjem tega. No, prihod je razoèaral vse, v bistvu gre samo za navaden parametrièni ekvalizator, brez kakršnihkoli naprednejših funkcij glede faze in podobnih zmogljivosti, ki jih že ponuja SAM za korekcijo zvoènikov. Vse skupaj pa je še slabo dokumentirano, slabo oglaševano in nasploh praktièno opušèeno s strani podjetja, ki se je osredotoèilo bolj na cenejše izdelke - kljub temu, da v avdiofilskem tisku še vedno plaèujejo za celostranske reklame za Expert Pro ojaèevalce. Ampak to je zdaj verjetno dokaj poceni, cel avdio tisk je v veliki krizi.

Ojaèevalec nima hladilnih reber, ojaèevalni del kot hladilnik uporablja celotno zgornjo in spodnjo površino iz aluminijastega bloka rezkanega ohišja. Sam sem pri montaži ojaèevalca vertikalno na steno (z izdelavo lastnega nosilca, izviren je precej drag) na zadnjo stran preko toplotno prevodne folije pritrdil velik narebren aluminijasti hladilnik. Sicer ni bilo neke potrebe, ker veèinoma ojaèevalca ne poganjam pretirano, sploh zdaj z polaktivnimi obèutljivimi zvoèniki, a vsako znižanje temperature delovanja elektronike naèeloma podaljša prièakovano življenjsko dobo.
_________________
Pezzer Ritter Wenne Knecht!

[benma]

[Bwaze]

Hi-fi oprema ni vino, ki bi se z leti žlahtnilo (razen redkih izjem), sploh ne slušalke, ki jih je trenutno v prodaji pod 300 EUR na kupe.

In seveda èe višino vrednosti upravièujemo tako, lahko prištejemo še vrednost grafike na nasprotnem zidu, ki zagotovo doda h kvaliteti obèutenj, vrednost usnjenega poèivalnika, na katerem med poslušanjem slonimo, vrednost samih zidov, ki nam dajejo udobje in zavetje pri tem, in pa seveda neprecenljivo vrednost našega èasa, ki ga nazaj ne moremo dobiti za noben denar na svetu, in ga je seveda bolje porabiti za uživanje v dobrem zvoku in glasbi kot za prièkanje po forumih.


_________________
Pezzer Ritter Wenne Knecht!

[benma]

Kot reèeno, kabel ni povezan s slušalkami, ampak povezuje DAC/PRE/CDT enoto z ampom za slušalke. Cena kabla ne dosega 10% cen obeh naprav. Ne vem zakaj ves èas omenjaš slušalke. Je pa res, da zaradi izboljšave zvoka, ki jo je prinesel kabel, nisem kupil novih slušalk za cca. 1500eur (slušalke za 300eur me ne zanimajo), ker preprosto ni potrebe za to. Jaz celotno zadevo vidim kot prihranek. Vedno bolj se mi zdi, da sem glede svojih pogledov na pomen, ki ga imajo kabli, na tem forumu oèitno na napaènem avtobusu
_________________
"Whenever we find connoisseurship operating within science or technology we may assume it persists only because it has not been possible to replace it by a measurable grading." Michael Polanyi

[Bwaze]

Fair enough. Je sicer debata za v temo o kablih.
_________________
Pezzer Ritter Wenne Knecht!

[JAZZZ]

[Bwaze]

Jaz sem z gorenjske, nepoznavanje vina imam v genih!
_________________
Pezzer Ritter Wenne Knecht!

[ambasador]

�e se vrnem:
Vsak upad proti basom je pospremljen s faznim zasukom (delayem, zaostajanjem) in s tem je porušen timing med osnovnim tonom in harmoniki.
�e fazo lineariziraš tudi brez ekvalizacije (možno samo v digitalni domeni) bo vse bolj naravno, transparentno in polno zvenelo.

Starejši avdiofili se boste spomnili tipke 'loudness' na danes vintage ojaèevalcih. Z vklopom se je dvignilo base in je vse zvenelo bolj natur.
Loudness je prav tako filter, ki z dvigom bas spektra ravno tako suka fazo - toda v nasprotni smeri kot to delajo zvoèniki z upadom. Tako se faza s kombinacijo obeh filtrov v veliki linearizira. V idealnem se to kompenzira. Posledièno dobimo bolj natur zvok.
Ta pristop ima veliko pomanjkljivost, ker ne vodi raèuna o zvoènikih, je pavšalen, pa še na položaj gumba za glasnost je vezano.
Seveda je loudness v osnovi bil namenjen tihemu poslušanju. A pozornemu poslušalcu niso ušli kolateralni uèinki.
_________________
Carpe Diem

[Bwaze]

Kot vem, je Loudness tipka le dvignila basovsko in visokotonsko podroèje, ob tihem poslušanju se zaradi nelinearnega sluha (kot ga opišejo Fletcher-Munson krivulje) to bolj približa linearnosti. In v bistvu je tudi pri glasnejšem poslušanju marsikomu tak zvok ljubši, èe dvig ni pretiran, danes temu reèemo "house curve", in nasploh sistemi v resnici ne stremijo k popolni linearnosti.

Je kje kak vir za sukanje faze pri loudness tipki?
_________________
Pezzer Ritter Wenne Knecht!