| Poglej prejnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
LightBit
Pridruen/-a: Pon Okt 2017 23:11
Prispevkov: 2365
Kraj: Kranj
|
 Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 08:53 Naslov sporočila: |
 |
|
| vojko je napisal/a: | | Će je treba dat glasneje, da se sliÅ”ijo "detajli" sistem ni ok. Glasno niso bolj prezentni, morda je samo obĆØutek "da izstopijo", - pri dobrem sistemu je dinamika enaka tudi potiho. |
Dinamika je seveda enaka ĆØe je potiho, ampak problem je da tiÅ”ji "detajli" padejo pod nivo ki si ga spososben sliÅ”ati.
Ko govorim "glasno" je to Å”e vedno obiĆØajno precej tiÅ”je kot v živo na koncertu.
| vojko je napisal/a: | | "Detajli" živijo, se lepo orisujejo taktrat, ko je sistem sposoben v velikem navalu energije (crescendo) sproducirati vse dinamiĆØne kontraste, hkrati pa to ne "povozi" tiha in mikro niansiranja. Gre bolj za ĆØistost in prezentnost po frekvenĆØnem odzivu znotraj dinamiĆØnega razpona od najglasnejÅ”ega dela do mikrodinamike najtiÅ”jega. |
To je obvezno, ker drugaĆØe tudi ko je dovolj glasno nima detajlov. Brez tega je samo ropot. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
anzec
Pridruen/-a: Ned Jul 2014 19:10
Prispevkov: 230
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 10:14 Naslov sporočila: |
|
|
| LightBit je napisal/a: | | vojko je napisal/a: | | Će je treba dat glasneje, da se sliÅ”ijo "detajli" sistem ni ok. Glasno niso bolj prezentni, morda je samo obĆØutek "da izstopijo", - pri dobrem sistemu je dinamika enaka tudi potiho. |
Dinamika je seveda enaka ĆØe je potiho, ampak problem je da tiÅ”ji "detajli" padejo pod nivo ki si ga spososben sliÅ”ati.
Ko govorim "glasno" je to Å”e vedno obiĆØajno precej tiÅ”je kot v živo na koncertu.
|
Tukaj se popolnoma strinjam z vojkotom, nekateri sistemi so sposobni bistveno dlje predvajati izzven, zato je test izzvena zelo dober pokazatelj sposobnosti sistema. Primerjati naraven izzven in izzven, ki ga predvaja sistem, pa je zelo enostavno. Za marsikaterega snovalca ojaĆØevalecev, je to en bolj relevantnih testov - no, vsaj za tiste, ki dajo Å”e kaj na meritve z uÅ”esom.
Izzven je dober pokazatelj, kako bo sistem zvenel tudi potiho. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mihec
Pridruen/-a: Pet Dec 2018 22:14
Prispevkov: 19
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 10:31 Naslov sporočila: |
|
|
Se 100% strinjam z vojkotom in anzecom.
Dober sistem ima in mora imeti vse ko igra na nižjih jakostih zvoka. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
LightBit
Pridruen/-a: Pon Okt 2017 23:11
Prispevkov: 2365
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 10:48 Naslov sporočila: |
|
|
| To bi bilo sicer super, ĆØe bi potem tudi ko bi glasneje (naravno glasno) posluÅ”al zvenelo dobro. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
anzec
Pridruen/-a: Ned Jul 2014 19:10
Prispevkov: 230
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 11:01 Naslov sporočila: |
|
|
| In zveni, vse do koncertne glasnosti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ambasador
Pridruen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 5984
Kraj: Izola
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 11:42 Naslov sporočila: |
|
|
| vojko je napisal/a: | | vojko je napisal/a: | | LightBit je napisal/a: | | Zakaj bi kompresiral dinamiko namesto da bi dal glasneje da se sliŔijo "detajli"? |
Jaz najbolj uživam v posnetkih ki imajo veliko dinamike. Će ima posnetek kompresirano dinamiko, se ne da posluÅ”ati na glas ker je sam hrup. Će pa posluÅ”aÅ” potiho je pa dolgoĆØasno. Će posnetek ki je zelo dinamiĆØen posluÅ”aÅ” potiho, je pa itak ĆØisto brezveze. |
Će je treba dat glasneje, da se sliÅ”ijo "detajli" sistem ni ok. Glasno niso bolj prezentni, morda je samo obĆØutek "da izstopijo", - pri dobrem sistemu je dinamika enaka tudi potiho.
ObiĆØajno so problem zvoĆØniki, B&W so recimo taki, da jih moraÅ” priviti, da se odpre.
Dinamika in "pirotehnika" ni isto.
Solo flavta lahko spravi iz sebe strahotno dinamiko, za dinamiko ne rabiÅ” orkestra ali pleh-godbe...Flavta je lahko posneta z vso dinamiko, orkester pa kompresirano in limitirano...Celo veĆØkrat je tako.
"Detajli" živijo, se lepo orisujejo taktrat, ko je sistem sposoben v velikem navalu energije (crescendo) sproducirati vse dinamiĆØne kontraste, hkrati pa to ne "povozi" tiha in mikro niansiranja. Gre bolj za ĆØistost in prezentnost po frekvenĆØnem odzivu znotraj dinamiĆØnega razpona od najglasnejÅ”ega dela do mikrodinamike najtiÅ”jega.
Je pa res, da se v postprodukciji in masteringu to kompresira in obdeluje. Dobrih posnetkov ni veliko.....Kar se vrti na sejmih je veĆØinoma vse do amena "napuhano" in na stereoidih. |
Imamo godljo in zmeŔnjavo že na posnetkih, res. Zaradi studijskih manipulacij, brez njih ne gre že zato, da se ga lahko spravi na nosilec zvoka.
Potem pa Ŕe - kot pri mineŔtri - da noter nogo Ŕe pras'c 
-------------
Omenja se dinamika, naj to osvetlim iz druge strani: naprava ali zvoĆØnik ima dinamiko, ki je zgoraj omejena z max spl, spodaj pa z resolucijo. Ni dobre resolucije - dinamika trpi.
Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da ĆØe je potrebno dati zelo naglas v želji sliÅ”ati detajle, sistem ni ok. Itak jih niti naglas ni (pri zelo dinamiĆØnih posnetkih ne moreÅ” dati toliko naglas da bi detajli priÅ”li ven, ker jih Å”um zvoĆØnikov vedno bolj maskira, zakriva.)
En moj kolega ima dober rek: dajemo zelo naglas da bi sliÅ”ali tisto ĆØesar ni.
Bom dal primer: posneli smo koncert v dvoranici v isti ulici kjer živim (klavirski trio Tempo Giusto). Iz CD-ja predvajam to na moje stare MA Gold zvoĆØnike. Kakorkoli so mi vÅ”eĆØ, velike resolucije ne zmorejo. Predvajam isto na Cizek (model 2) - sliÅ”i se vse - obraĆØanje listov, prekladanje/Å”latanje violonĆØela, premikanje in pritajen hrup nas posluÅ”alcev, avto ki gre zunaj po ulici... spremni hrup je samo kot indikator, ker v takem celotna reprodukcija diha, vsi zvoki dobijo nekaj dodatnih plasti, razsežnosti.
KakÅ”na je razlika? dober visokotonec proizvaja lasten Å”um na minus 55-60dB izpod signala. VeĆØina je na minus 45-50dB. Z nižanjem spektra (srednjetonci, da ne omenjam woofer, ki je dober ĆØe je na minus 40) se to samo slabÅ”a.
Z veĆØanjem glasnosti se resolucija manjÅ”a.
Tudi ojaĆØevalna elektronika ni imuna.
Že ko smo na tube-SS: bolj poceni triodni tube predojaĆØevalci imajo poleg velikih prednosti na zgornjem delu spektra tudi pogosto napako - nekoliko zabuhel, manj resolutiven bas in midbas. Stvar ni zelo moteĆØa in celo prav pride pri preveĆØ tanko zveneĆØih zvoĆØnikih. Mini zvoĆØniki sploh.
Z dražjimi prijemi se tega znebiŔ, ni pa preprosto.
Podobno je pri SS konĆØnih stopnjah AB klase - a samo na midbasu. Se spomnim enega PS Audia ko je spiker iz radia imel glas od bika. Pa moj Krell integrirec se sicer izogne odebelitvam vokala a takoj izpod tega dela je zabuhel. Zanimivo, LM3886v System fidelity pa nima tega problema in je bolj resolutiven od Krella 400xi v midbasu in basu. Krell 400xi pa je odliĆØen v zgornjem delu spektra.
Ne gre preveĆØ posploÅ”evati, samo na mojem naboru sem prikazal kaj in kako.
No, moj nabor se je razÅ”iril na bolj nevtralne naprave, ker sem poĆØasi sit koloracij in neresolutivnosti.
_________________
Carpe Diem
Nazadnje urejal/a ambasador Pon Jan 23, 2023 12:07; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
LightBit
Pridruen/-a: Pon Okt 2017 23:11
Prispevkov: 2365
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 11:43 Naslov sporočila: |
|
|
| anzec je napisal/a: | | In zveni, vse do koncertne glasnosti. |
Potem pa odliĆØno, ĆØe je tako.
Moja osebna izkuÅ”ja je da ima vsak posnetek neko optimalno obmoĆØje glasnosti.
Verjetno zaradi:
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ambasador
Pridruen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 5984
Kraj: Izola
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 13:09 Naslov sporočila: |
|
|
Absolutno je Fletcher-Munson zakon. Ob predpostavki da niso posnetki miÅ”-maÅ” nekateri instrumenti z mikrofonom na ustih, drugi snemani iz pol metra in tretji od daleĆØ. magari z dodanim ehom. Pa Å”e krepko komprimirani. Potem svaka (glasnost) dobija. Ali kot je bila tista reklama: vsaka ima svoj faktor
Tudi ob predpostavki korektnega posnetka in glasnosti ni garancije da boÅ” sliÅ”al 'tisto spodaj' ĆØe ni zvoĆØnik zmožen dinamike (beri: resolucije). Torej dinamika kot sposobnost predvajanja tihih in glasnih hkrati. Ne kot tiÅ”ina in bumbum melma.
Ve se, da tudi rock glasba, notoriĆØno z malo dinamike, pridobi na bogatosti, ĆØe ima zvoĆØnik resolucijo. Sicer imaÅ” samo moduliran hrup in ritem.
_________________
Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
LightBit
Pridruen/-a: Pon Okt 2017 23:11
Prispevkov: 2365
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 13:33 Naslov sporočila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: | | Absolutno je Fletcher-Munson zakon. Ob predpostavki da niso posnetki miÅ”-maÅ” nekateri instrumenti z mikrofonom na ustih, drugi snemani iz pol metra in tretji od daleĆØ. magari z dodanim ehom. Pa Å”e krepko komprimirani. Potem svaka (glasnost) dobija. Ali kot je bila tista reklama: vsaka ima svoj faktor |
Tudi pri obdelanih posnetkih, je tisti ki je to meÅ”al posluÅ”al pri neki glasnosti in nekje pri taki glasnosti verjetno zveni najbolje (naravno paĆØ ne more). ObiĆØajno je ta glasnost nižja, kot pri bolj "surovih" posnetkih.
| ambasador je napisal/a: | Tudi ob predpostavki korektnega posnetka in glasnosti ni garancije da boÅ” sliÅ”al 'tisto spodaj' ĆØe ni zvoĆØnik zmožen dinamike (beri: resolucije). Torej dinamika kot sposobnost predvajanja tihih in glasnih hkrati. Ne kot tiÅ”ina in bumbum melma.
Ve se, da tudi rock glasba, notoriĆØno z malo dinamike, pridobi na bogatosti, ĆØe ima zvoĆØnik resolucijo. Sicer imaÅ” samo moduliran hrup in ritem. |
ToĆØno tako. Će sistem ni zmožen dinamike (predvajanja tihih in glasnih hkrati), bo samo hrup. Enako sistem ki naredi vse enako glasno (kjer se sliÅ”i obraĆØanje listov enako glasno kot pavke, ĆØe pretiravam). |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bwaze
Pridruen/-a: Tor Okt 2011 20:59
Prispevkov: 408
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 14:11 Naslov sporočila: |
|
|
| ambasador je napisal/a: |
Tudi ob predpostavki korektnega posnetka in glasnosti ni garancije da boÅ” sliÅ”al 'tisto spodaj' ĆØe ni zvoĆØnik zmožen dinamike (beri: resolucije). Torej dinamika kot sposobnost predvajanja tihih in glasnih hkrati. Ne kot tiÅ”ina in bumbum melma.
Ve se, da tudi rock glasba, notoriĆØno z malo dinamike, pridobi na bogatosti, ĆØe ima zvoĆØnik resolucijo. Sicer imaÅ” samo moduliran hrup in ritem. |
Zanimivo, a že ĆØisti off topic: obenem pa je to tudi problem: rock, metal glasba 70' in 80', tudi ĆØe je bila posneta v spodobnem studiu in kompetentno mixana, se je za konĆØni master oblikovala po zmožnostih sistemov, na katerih naj bi bila veĆØinoma predvajana - za Fisher Price boom boxe in avtoradije - tako da je bila jakost posnetka bas kitare in bas bobnov dejansko znižana - saj je potem že sam sistem ob glasnem posluÅ”anju zaradi distorzije v tem obmoĆØju poskrbel za "Å”us". Ob predvajanju na zdajÅ”njih sistemih pa potem ti izvirni posnetki zvenijo anemiĆØno, in ljudje raje posežejo po remasterjih (ki pa imajo druge probleme, kompresijo zaradi loudness wars...)
_________________
Pezzer Ritter Wenne Knecht! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ambasador
Pridruen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 5984
Kraj: Izola
|
| Objavljeno: Pon Jan 23, 2023 15:31 Naslov sporočila: |
|
|
Že ko smo na tube-SS: bolj poceni triodni tube predojaĆØevalci imajo poleg velikih prednosti na zgornjem delu spektra tudi pogosto napako - nekoliko zabuhel, manj resolutiven bas in midbas.
-------------------------------------------------------
Za primere ECC dvojnih triod se temu v izogib uporablja razliĆØne pristope.
Eden je pri phono stopnji, ko se uporabi meÅ”ana RIAA ekvalizacija - pasivna za nad 1kHz, aktivna (s feedbackom) za spodnji spekter. To prepreĆØi zabuhlost. Tak je bil AudioResearch SP6, naprimer.
Druga je uporaba shunt regulated pushpull-a (SRPP, TotemPole). Å tevilo elektronk se podvoji, toda zelo upade popaĆØenje (10x), ultra se zniža izhodna impedanca.
Vrhunsko je Gomez vezje, odpravlja doloĆØene pomanjkljivosti srpp, a Å”e dražje, Å”e dodatno podvoji triode.
Balansirana vezja prav tako odpravljajo tipiĆØne probleme obiĆØajnih malih triod.
Tako se že iz opisa in deklaracij lampaÅ”a vidi kaj priĆØakovati (tip in Å”tevilo uporabljenih elektronk) ne zgreÅ”iÅ” dosti kaj bo priÅ”lo ven.
Tudi napajanje vpliva. SS usmerniki zvoĆØno vleĆØejo na tranzistorje, lampaÅ”ka usmerjevalka pa ... trikrat lahko ugibate kam.
-----------------------------------------------
Signal/Ŕum je tudi nekaj na kaj paziti.
Zanimivo kako je Zanden priÅ”el do vrhunskega rezultata - najprej moĆØno ojaĆØi. bistveno veĆØ kot je potrebno, nato pretvori napetost in visoko impedanco z izhodnim transformatorĆØkom v nizko impedanco in signal/Å”um pride na 108dB. Kar je za lampaÅ”a ultra rezultat - vse to brez feedbacka!
_________________
Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalimero
Pridruen/-a: Pon Sep 2008 21:25
Prispevkov: 285
Kraj: Å martno pri Litiji
|
| Objavljeno: Tor Jan 24, 2023 22:28 Naslov sporočila: |
|
|
Glede na moje izkuŔnje spodnja shema igra bolje kot katerkoli SRPP ali pa GOMEZ. Je pa res, da moraŔ vedet kaj delaŔ in zakaj je tam kakŔen element.
_________________
www.marsaudio.eu - zastopnik za Jantzen Audio in Fountek |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ambasador
Pridruen/-a: Sre Feb 2011 19:52
Prispevkov: 5984
Kraj: Izola
|
| Objavljeno: Sre Jan 25, 2023 14:49 Naslov sporočila: |
|
|
SRPP in Gomez so poveĆØini vezja za loĆØene predojaĆØevalce.
To kar si prikazal je ojaĆØevalec s 300B, interesanten, nima veznih kondenzatorjev, je pa prisotna doloĆØena forma feedbacka na katodni strani.
Kot praviÅ”, pri zelo preprostih vezjih je vsak element zelo pomembno kako je izbran.
Kot pri kruhu - recept zelo preprost - okusov pa neverjetno veliko.
_________________
Carpe Diem |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
anzec
Pridruen/-a: Ned Jul 2014 19:10
Prispevkov: 230
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Čet Jan 26, 2023 14:23 Naslov sporočila: |
|
|
| kalimero je napisal/a: | Glede na moje izkuŔnje spodnja shema igra bolje kot katerkoli SRPP ali pa GOMEZ. Je pa res, da moraŔ vedet kaj delaŔ in zakaj je tam kakŔen element.
|
Tole bi me pa zelo zanimalo, ker gre za direct coupled dizajn in nekako so to meni najbolj priljubljene reŔitve. Se da to kje sliŔati morda? Še bolj bi mi sedlo s kakŔno 2a3 ali 45 lampo.
Hvala.
lp, anze |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalimero
Pridruen/-a: Pon Sep 2008 21:25
Prispevkov: 285
Kraj: Å martno pri Litiji
|
| Objavljeno: Čet Jan 26, 2023 19:14 Naslov sporočila: |
|
|
Ta s 300B je testna Å”tudija in Å”e ĆØaka na konĆØno izvedbo. Lahko pa dobiÅ” na test:
caa 4W. GU15 je ruska direktno greta pentoda. 18W disipacije. Tu je vezana v triodo, za driverco pa sem uporabil meni eno izmed najljupŔih lamp C3G.
Izhodni trafoti so eni obiĆØajni 3.5K naviti v Sežani.
ali pa tegale:
ena stopnja, 6 x 6E5P v triodi po kanalu. Caa 9W.
Shema:
notranjost:
_________________
www.marsaudio.eu - zastopnik za Jantzen Audio in Fountek |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne more dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne more odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne more urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne more brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne more glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
| Zadnje teme - HI-FI |
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Kaj trenutno posluŔate?
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreĆØanja
Sejem gramofonskih ploÅ”ĆØ
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreĆØanja
Bristol HI-fI show
-
HI-FI
SluŔalkarski sistemi
-
HI-FI
MySqueezebox.com DOWN?
-
Do-It-Yourself
Spet nov lampaÅ”
-
HI-FI
Nova igraĆØa je doma......
-
Do-It-Yourself
DIY popravila
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Tidal
-
HI-FI
Roon labs
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
YouTube & stuff
-
HI-FI
DAC?
-
HI-FI
Uvoz naprave iz ZDA
-
HI-FI
ZvoĆØniki - izkuÅ”nje - predlog
-
HI-FI
Kam na popravilo?
|
|
Pomoč pogostih vpraanj 
Iči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Prijava za pregled zasebnih sporočil 
Prijava 
