Subwoofer za stereo DA\NE?

[raptor]

Da ne bo samo vse roznato. Ko sem slisal efekt suba v sistemu, sem takoj rekel, da to moram imet. Pa tu ni slo za bas, ampak za prostor, ki se je v vse smeri razpotegnil za meter ali dva-kot carovnija. Stvar prinesem domov, stimam jaz, nobenega efekta, pridejo drugi, stimajo sub, se praskajo po glavi, nic od nic - nekaj se je poznalo v podnu, ampak ne dosti, moji teoreticno zelo anemicni standmounti pumpajo dovolj globoko. Na koncu dobim vecji efekt z nogicami pod ojacevalcem kot s subom.

Pa tega ne pisem zato, da bi koga prosil za kak nasvet, ker smo probali VSE, tako da suba ni vec doma.

[glinik]

Hvala za tvojo izkusnjo ...

Koliko jaz opazam ima vsaj 70% ljudi prevelike zvocnike za svojo sobo. Na palec bi rekel, da sobe manjse od 30-40m2 nimajo kaj delati z velikimi "florstandari". V takih setupih seveda sub nima kaj iskati. Za velik zvocnik + sub potrebujes izjemno velik prostor! Le redki imajo tako moznost doma, to je dejstvo. Najbrz tici tukaj razlog, da je sub se vedno bolj kot ne eksotika.

Ko gledam slike setupov z velikimi zvocniki v malih blokovskih stanovanjih mi gre kar na smeh. To ze v teoriji ne more dobro igrat, kaj sele v praksi.

Lp.

[LightBit]

[glinik]

Ti to resno?

Kako smo si razlicni ...

Se pravi, da ti ne isces avtenticnosti glasbe/posnetka, ampak uzivas v koloraciji, ki si si jo naredil?

Konec koncev nic narobe, ampak potem tudi ne mores govoriti, da ti sistem igra "pravilno".

Najbrz je to modni zvokovni trend, saj vecina slusalk tudi basira v tri dni ... Npr. AKG se ni prilagodil trgu, zato ga je popu...

Lp

[vojko]

[LightBit]

[joztom]

Strahovito nizek nivo poznavanja širjenja zvoka, me kar zazebe. Kot reèeno je standard za dober zvok 8-10" woofer satelita, po potrebi še dodan èim veèji (12"), dolgohodni, hitri, moèni sub za razbremenutev ekskurzij dol do 40Hz in nižje, ki pa mora biti šivan s sateliti zares po pameti, v fazi s sateliti in rezan na najveè 70Hz strmo navzdol max, èe znese nižje, še bolje. Ker v nasprotnem primeru je naslednja oktava 140Hz, kar je že sredina moškega petja in grozljiv vpliv na prostor. Dva suba z loèenim signali L+D to dokaj dobro popravita, pa vseeno nikoli ne predvajajte vokala hkratno iz dveh virov. Tako potem izgine 3-D slika, pa res ni kriv sub, ampak neumnosti. Vsekakor je hrbtenica glasbe med 38-500 (1000)Hz, ostalo so smerne karakteristike in alikotni toni èesarkoli. Le-to da plemenitost predvajanja.
Èe pa poslušate le dumdum elektroniko, je potem rešitev cenejša in bolj stroškovno všeèna.

[Aleksander44]

joztom, hvala. Tole je prispevek, ki da znanje ali vsaj odlièno izhodišèe za razmislek. Kar si napisal, bi rad bolje razumel.

Praviš "Ker v nasprotnem primeru je naslednja oktava 140Hz". Ali gre za oktavo ali za harmonik?

Podatki:
Basic (fundamental) voice ranges:

Bass: 75 – 300 Hz
Baritone: 100 – 400 Hz
Tenor: 135 – 500 Hz
Alto: 180 – 700 Hz
Soprano 250 – 1100 Hz

drug vir:

A natural True bass is the most rare but on average their range is
Untrained D2-B3
Trained B1-C4

D2 = 73,42 Hz
B1 = 61.735 Hz

Zanima me zato, ker sem po želji za veè basa ekperimentiral z višjim rezanjem. Nizkim frekvencam težko doloèimo smernost. Hoèeš povedati, da je napaka, èe del moškega vokala preusmerimo na sub?

[joztom]

Ko sem govoril o frekvencah, je to bolj na pamet in za lažje predstavljanje problema. Teorija vsekakor drži. Predvajanje vokala iz dveh virov, najraje veè metrov narazen, je uboga. Èe je rez podan z navedbo frekvence, je naslednja oktava (podvojitev frekvence) tišja za navedene dB, ni pa tiho, zato jo je treba upoštevati in je prisotna iz obeh virov, torej glavnega, opazovanega in onega, ki ga kao ni veè, pa še vseeno doda nekaj zraven. Dodatni zaplet je, ker v glasbi ni sinusnih frekvenc, ampak so to kakor trave na ekranu osciloskopa, jih pa zaradi lažjega razumevanja predstavljamo s sinusno vrednostjo.
Enostavni test. Vzemi ton generator na PC-ju, zalaufaj ga na 400Hz, potem pa ti meni reci, da je to Pevarotti. To je pisk za sušilni stroj praznit. Naprej se bomo seveda skregali, pa raje utihnem.
Generalna usmeritev za linearni zvok je precej stara in vsem znana:
Bas. Od 50HZ nazaj do 30Hz je potrebno zagotoviti narašèanje cca 16dB, kar pa so potrebni težki watti in odpornost basovcev na bottoming, da jih ne unièiš. Obièajna zahteva je tudi zapiranje BR porta ob elektronskem ojaèevanju.
Mid. Od 100-170Hz je 3dB luknja v širjenju, ojaèuje se cca 3dB, na 470Hz je pa širjenje že linearno.
High. Od 7kHz in navzgor pri normalni reverberaciji prostora le-ta žre cca 6dB, zahteva korekcijo v odvisnosti od opreme prostora, fuksije, zavese, tepihi...
Vmes je pa vse živo, od sob na L in praznih sob, pa mansard in gluhih sob za meritve. Pa se znajdi.
Ko v te teorije vstopijo še nasilni odboji in reverberacija nad RT60, je zmeda absolutna in težko rešljiva brez znanja in študija.

Å e slika potrebnih sprememb za linearno Å¡irjenje iz davnega leta 1985

[Aleksander44]

Pri podvojitvi frekvence vseeno mislim, da govoriš o prvem harmoniku.

[joztom]

Podvojitev frekvence je nominirano kot naslednja oktava, to drži kot pribito. Vokal je ekstremno zapleten kompleks frekvenc, alikotov in popaèenj, pa nismo sposobni razlaganja dojemanja v realnem èasu. Že misel, da tvoj otrok na dvorišèu klièe na pomoè, ga prepoznaš med vsemi ostalimi, to ti dosti pove o neznanju na podroèju prepoznavanja frekvenc.

[LightBit]

[ck]

Èlovekov glas je odvisen od veliko stvari. Prevsem gre za razlièno fizièno obliko glasilk, grla, žrela, ustne votline, nosne votline in ušes (ja tudi ušes v povezavi z dojemanjem našega glasu). Vse to vpliva na glas, ki pride iz naših ust.
Zato se glasovi ljudi razlikujejo tako po višini, jakosti in barvi glasu.
Poleg tega iz glasu (na podlagi izkušenj) razberemo še mnoge druge stvari.
Otrok (tudi odrasli) ob razliènih situacijah razlièno izgovarja isto besedo. Npr. besedo mami, ko ga nekaj boli izgovori drugaèe, kot ko želi sladkarijo ali pa ko želi, da ga pogledaš, ko je splezal na drevo,....

Že zaradi razliène višine glasu, so frekvenèno razlièni višji harmoniki, potem je tu še fizièna raznolikost zgoraj navedenega, kar vpliva na jakost tako osnovega tona kot jakost posameznega harmonika in število harmonikov.

Nekaj o èloveškem glasu je tudi tule èe koga zanima:
http://pefprints.pef.uni-lj.si/3690/1/Kumprej_Magistrsko_delo.pdf

Akustièni inštrumenti iste vrste naj bi imeli enake osnovne tone in višje harmonike. Pa tudi temu ni vedno tako, zato imajo doloèene violine, klavirji, kitare,.. bolj ali manj zaznavno drugaèen zven.

Vsekakor pa, èe se že pogovarjamo o višjih harmonikih je bolje, da se o njih pogovarjamo v povezavi z inštrumenti, ker se bistveno manj razlikujejo med seboj kot glasovi ljudi.
_________________
LP

[joztom]

Ne želim se delati pametnega, poskušam tej temi dodati le nekaj izkušenj iz virov, ki jih poznam in sem jih sprobal. Vsak si linearnost lahko razlaga po svoje. Tako je tudi prav. Vsa ta vezja za korekture imam narejena in jih zlahka posodim za probo.
Ta naš hobi je na nesreèo le opisni in vtisov ne moremo utemeljiti s slikami, dokazi, kaj slišimo, le trudimo se vtise natanèno opisati. Zato je zelo veliko nakladanja in sugestivnosti, tudi škodoželjne, temu žal sledijo tudi cene. Vsak mora sam presoditi, kaj ima podlage za dober zvok in kaj je smiselno zanj uporabiti.

[sakala1]

Tudi jaz sem bil dolgo skeptièen okoli suba ali ga dati v hi-end ali ne. Naj povem,da sem pred 14 dnevi kupil Martin Logan sub dynamo 1100 najbolj iz radovednosti. Ima pa sub funkcijo arc kar pomeni,avtomatic room corection.
Program je najprej izmeril sobo in pa frekvence. Po vklopu te funkcije je sub skoraj utihnil in sem mislil da ne dela. No po dolgotrajnem poslušanju vidim,da se je nakup izplaèal in da si veè ne predstavljam poslušanja brez njega. Nikakor nisem imel na frot Loganih -request premalo basa,saj imajo request 30 cm bas x2 vendar sedaj ko dam naglas je nižjih frekvenc veè,ki pa jih request ni zmožen odigrat zaradi prostora in postavitve. Ravno tako ko je potiho odigra frekvence,ki jih prej nisem slišal.Praksa mi kaže,da je sub samo za popravljanje ne pa za bum bum. Toèno to sem pa hotel doseèi.