Izkušnja,... zelo "ne-Hi-Fi" :-)

[mihamusic]

Pozdravljeni:

Sva danes imela "session" s starim prijateljem, ko smo koncem 70-ih zaèeli z našim "športom"

Poslušala prve CD-je, Demis Roussos, ABBA, Neil Diamons itd itd - prve narejene,.... na res, vintage SONY 101 - Phase Linear 400/4000 in nove Wharfdale Diamond.,,, ok,... in potem spustila še èez totalno sfriziran zvok preko ne ravno "high-end-kablov" - in mnogo njih - DBX 3BX (40% expandirano) in SAE 2600 EQ (kar našponan "loudness"),... Kot noè pa dan. Kar naju je pa najbolj presenetilo je bila pa širina slike - to nisem še nikoli prej opazil. Skrajno nepravilno postavljeni zvoèniki (v regalu) - adeva je bolj za spomin,... ampak kako se je to slišalo - ko smo "sfrizirali",... zelo zanimva izkušnja.

Kot reèeno - po mojem mišljenju "High Fidelity" na podroèju Pop?rock - NE OBSTAJA - naredi si zvok, kot ti je všeè (pojma nimaš, kaj si je sound-engineer zamislil - in uživaj

LP : MM

[nek_do]

[joztom]

Razen napaène oznake equilizerja tudi zmeden opis izplena zvoka. Ko presežeš prve mladostne stike s HiFi-jem, zaèneš iskati pravo resnico v zvoku. Nobeden equilizer ni potreben pri pravem ojaèevalcu in pravih zvoènikih. Z veseljem ti postavim svojo tehniko, èe želiš za probo. Ja, imam tudi Phase Linear 400 in ga uporabljam za VU meter.

[benma]

[LightBit]

Jaz vèasih ojaèam bas na doloèenih rock/metal posnetkih iz 80ih in rahlo utišam visoke tone.
Bas dodajo tudi remastri le da tam ponavadi žrtvujejo dinamiko in povzroèijo popaèenje na višjih frekvencah.

Se strinjam da ni enega in edinega pravega zvoka pri taki glasbi. Je pa vseeeno lahko zvok bolj ali manj naraven v zelo osnovni definiciji.
Èe je daleè od pink noise po razporeditiv frekvenc bo zvenelo narobe. Veèina zvokov v naravi ima bolj tako razporeditev (recimo slapovi).

Sem tudi že omenil enkrat kvaliteto studijskih zvoènikov iz tistega èasa, pa so me napadli.

[joztom]

Ojaèevanje basov je normalno, ker driverji pod 50Hz pa tja do 28Hz padejo za 22dB s širjenjem. Torej so izrazito nelinearni. Veèina proizvajalcev dela boost z BR luknjo na cca 45Hz, z uporabo eqilizerja in soèasnim zapiranjem basreflex lukenj in seveda predvsem z znanjem, se od 50 pa nazaj do 28 (ali bolje reèeno do resonance kište) izvaja ekvalizacija. Na visokih pa ne gre za nikakršno zapiranje, temveè se nad 7kHz zadeva mora dvigati, ker normalna reverberacija prostora te tone intenzivno žre. Govorimo o želji po linearnem zvoku, brez umetnih èungalunga bum_cin efektov za zaostale.

[Bwaze]

Jaz v veèji meri poslušam studijsko posneto amplificirano glasbo. In nekatere zadeve, ki mogoèe tega termina (glasba) po mnenju mnogih sploh dosežejo ne .


Da imajo "vsaka ušesa svojega malarja", ter da so albumi masterirani tako razlièno, sem se sprijaznil že pred desetletji. Vèasih sem se precej igral z dvigovanjem basa npr. pri starejših rock albumih, zdaj se že nekaj let tonskih kontrol nisem dotaknil. Trenuten sistem ima ogromno zaloge za glasnejše igranje, in èe se mi zdi bas pretih, paè zvišam glasnost - na razmerje med visokimi, srednjimi in nizkimi toni oèitno nisem tako obèutljiv oz. se približno zadovoljim s tem, kar so v studiu pripravili.
_________________
Pezzer Ritter Wenne Knecht!

[LightBit]

@joztom, jaz govorim zgolj o kompenzaciji "slabega" posnetka.

Recimo nakljuèna primerjava spektra:

Jaz klasiko štejem za "naravno" zveneèo. Od teh nobenega ne bi popravljal, ampak vzorec je viden.

Na žalost trenutno nimam nobenega groznega primerka, ker se jim izogibam.
Pri nekaterih je bas pod 60Hz neobstojeè pri analizi spektra (Candlemass, Motley Crue, ... èe se prav spomnim).
Visoki toni so vèasih zelo glasni da je bolj pocukrano (Phill Colins èe se prav spomnim, ...).
Daleè od tega pa da bi bilo potrebno vedno popravlajti posnetek.

Kompenzacija sistema je pa nekaj èisto drugega.

[mihamusic]

[ambasador]

[benma]

Pomembno vlogo imajo glasbeni žanri, ki jih kdo posluša. Èe ima rad jazz, klasiko, akustièno glasbo, vokale ali kake posebne audiofilske posnetke, potem je nevtralen sistem edina pravilna izbira, èe pa rad posluša rock, elektroniko, pop, r&b, ..., potem zna "pretirano nevtralen" sistem zveneti nekoliko anemièno in je v tem primeru boljša izbira nekoliko bolj muzikalièen sistem (za nijanso toplejši zvok z nekoliko bolj izrazitimi basi). Zadeva se zakomplicira, èe nekdo rad posluša kombinacije iz obeh zgoraj navedenih skupin žanrov.

[LightBit]

Priljubljen studijski monitor iz osemdesetih:

[ambasador]

[joztom]

Barvanje zvoka je primerljivo, kot da bi na TV, ko je kavbojski film, nažgal zeleno ali pri morskih temah modro. Èe sistem ni uravnotežen za vse zvrsti glasbe soèasno, je vse zastonj. Fino bi bilo tudi, da se vzdržite komentarjev vseh vrst monitorjev, èe jih v življenju niste nikoli uporabljali ali vsaj slišali v ambientu, kateremu so namenjeni. Pravi monitor gre dol do 28Hz in ima tam padec 3dB. Ker veèina glasbe ne gre pod 40Hz, se uporablja boost na tej frekvenci, ki potem pokriva bas kitaro s štirimi strunami. Za ekscesne infra zvoke orgel, dvojnega basa in najnižjega tona 5-strunske bas kitare pa itak vzamejo za kontrolo posnetkov ustrezne monitorje. Torej spustimo to jalovo debato.

Standardni starinski pasivni monitor z BR, tunan na 45Hz:


Standardni starinski monitor z zaprtim BR in equaliziran na 28Hz:


Odziv neekvaliziranega studijskega monitorja z multifrekvenènim tonom:


Razen tega pa so potem še korekture širjenja zvoka in prilagoditev na montažo, ali gre za kot, steno ali zvoèno mrtvo sobo.