| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporoèilo |
NLP
Pridružen/-a: Tor Nov 2009 10:01
Prispevkov: 1035
Kraj: Drugje
|
 Objavljeno: Pet Jun 30, 2017 20:30 Naslov sporoèila: |
 |
|
Tiho sem ker nenehno spreminjaš tekst 
No saj se ve kaj je pro in kaj ne, razen èe si mislil PRO broadcast pol je ja to vse, za resen snemalni studio oznaka PRO pa je malo drugaèe.
Hja home recording snemalna oprema pa ti je tako kot kakšna domaèa ali alternativna radijska postaja, tam je vsega in svaèega, tud napis pro na opremi ni nujno da jo to tudi naredi.
No pa da ne prekinem informiranosti in splošne kulture, zgodovine snemanja in produkcije... kar naprej.
| vintagesonic je napisal/a: | | NLP je napisal/a: | NLP je napisal/a:
@vintagesonic, to je bolj broadcast oprema kakor pro studijska, razen SSL-ke in AVID konverterjev. |
Ali mi lahko pojasniš, kaj so po tvojem mnenju bistvene tehnièno tehnološke in operativno manipulativne razlike, ali bolje reèeno prednosti studijske pro audio opreme nasproti "broadcast" opremi v povezavi z prej omenjeno opremo ? Recimo za zaèetek, na digitalnih mešalnih mizah.
Predvsem pri pro studijski opremi je veliko sivo podroèje tehnologije, ki zaradi komercialno tržnih zahtev proizvajalcev in prodajalcev zdrsne na nivo tehnologije za takoimenovani "home recording", kjer oznaka "PRO" deluje bolj kot okrasek.
LP |
_________________
Nenad P. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pet Jun 30, 2017 20:59 Naslov sporoèila: |
|
|
kolega, @NLP@, moje "direktno" vprašanje je bilo kako in kaj z našo radijsko produkcijo analog-digital....
@vintage@ je spretno odprl novo temo in vsem skupaj razložil stvari, ki jih malo gdo pozna.....èe se ti v tem nisi najdel, preskoèi....
jaz osebno sem del tega že 35 let, tako da je vsaka informacija dobrodošla....
vsak lahko spreminja lasten text...v tem ni niè narobe....ne se poèutit ogroženega....
zato, veselo naprej....informacije iz prve roke so zlata vredne....  ....
na sreèo jo imamo....cheers.....
_________________
Å¡oo mazgoon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vintagesonic
Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pet Jun 30, 2017 22:25 Naslov sporoèila: |
|
|
| NLP je napisal/a: | Tiho sem ker nenehno spreminjaš tekst
No saj se ve kaj je pro in kaj ne, razen èe si mislil PRO broadcast pol je ja to vse, za resen snemalni studio oznaka PRO pa je malo drugaèe. |
Se ti opravièujem. èe sem zaèetnemu tekstu dodal še stavek ali dva z namenom, da malce bolj pojasnim moje stališèe. Vsebina napisanega je ostala enaka.
Èe si tako prijazen, bi te resnièno prosil da mi/nam pojasniš, kaj si mislil z izrazom RESNI snemalni studio. Nasprotje resnega snemalnega studia bi bil logièno ali po vsej verjetnosti neresni snemalni studio, kajne? Kaj bi v svoji osnovi moral posedevati glasbeni studio, da bi padel v kategorijo "resni glasbeni studio". In kot sem že omenil v enemu od prejšnjih postov se lahko za zaèetek osredotoèimo recimo na mešalne mize in v nadaljevanju na "zapisovalce" ( malce neposreèen izraz ) zvoènega signala.
Tvoje pojasnilo bi me RES (resnièno ) zanimalo, še posebej v kontekstu studiev za snemanje glasbe v lokalnem SLO obmoèju, katerega izhodišèe oziroma vprašanje je postavil @fjaka.
Hvala na sodelovanju v debati.
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Ned Jul 02, 2017 15:32 Naslov sporoèila: |
|
|
@vintage@, prosim za dodatno pojasnilo oziroma razlago...
na kakšen naèin so se uporabljali kolutarji tipo Revox A77, B77 in veliko drugih,"priroènih"...vem da so se in zakaj, stacionarno uporabljali veèkanalni snemalci ( 24, 48 kanalni)...vemo tudi sa so eni dvo kanalni ali 4 kanalni...vemo da obstajajo isti modeli z nižjimi in višjimi hitrosti (npr. dvo kanalni, moj Revox A77 ima visoke hitrosti)....
koliko je kaj ta priroènost uplivala na samo kvaliteto snemanja in uporabnost posnetka???...ali je šlo samo za pro kontra home varijanti?
malo nerodno sem napisal vprašanja ampak ti že veš za kaj gre....
_________________
Å¡oo mazgoon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vintagesonic
Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pon Jul 03, 2017 15:48 Naslov sporoèila: |
|
|
| fjaka je napisal/a: | @vintage@, prosim za dodatno pojasnilo oziroma razlago...
na kakšen naèin so se uporabljali kolutarji tipo Revox A77, B77 in veliko drugih,"priroènih"...vem da so se in zakaj, stacionarno uporabljali veèkanalni snemalci ( 24, 48 kanalni)...vemo tudi sa so eni dvo kanalni ali 4 kanalni...vemo da obstajajo isti modeli z nižjimi in višjimi hitrosti (npr. dvo kanalni, moj Revox A77 ima visoke hitrosti)....
koliko je kaj ta priroènost uplivala na samo kvaliteto snemanja in uporabnost posnetka???...ali je šlo samo za pro kontra home varijanti?
malo nerodno sem napisal vprašanja ampak ti že veš za kaj gre.... |
Pozdrav
Vprašanj je postavljenih kar nekaj, vendar upam, da se ne bom izgubil v preveè podrobnostih.
O Revoxu A 77 bi se lahko razpisali na dolgo in široko, zato za zaèetek nekaj najosnovnejših podatkov.
Prvi primerki Revoxa A77 je prišel na tržišèe v letu 1967. Proizvajal se je približno 10 let. Modeli z oznako S so bili izdelani v Švici, modeli z oznako G so bili izdelani v Nemèiji. Proizvedenih je bilo približno 300 000 enot. V razvoju omenjenega modela je prišlo tekom proizvodnje do doloèenih izboljšav, ki so se reflektirale v oznakah MK 1 do Mk 4.
Izdeloval se je tudi v razliènih opcijah kot
- Dvostezna opcija
- Å tiristezna opcija
- Opcija s hitrostmi ( » standardna verzija » ) z 9.75 cm/s in 19 cm/s ter ( »High Speed« ) verzija z 19 cm/ s in 38/cm. High speed verzije so bile samo z opcijo dvosteznih glav. ( High speed verzija in Pro verzija A 77 sta se kasneje združile v semi-pro modelu Revox PR 99 )
- Pro verzija A 77 je imela namesto standardnih RCA prikljuèkov profesionalne XLR prikljuèke z balansirano verzijo vhodnih in izhodnih linijskih prikljuèkov, vendar brez možnosti nastavitve vhodnega ali izhodnega nivoja na sprednji plošèi magnetofona
Magnetofon standardne serije je bil opremljen tudi z opcijo mikrofonskega vhoda.
Nekatere razlièice so imele tudi možnost vgrajenega sistema redukcije »Dolby« ter možnosti vgrajenega ojaèevalnika s kontrolnimi zvoèniki v ohišju za hitro preverbo samega posnetka.
Štiristezna opcija se je uporabljala predvsem zaradi možnosti poveèanja dolžine tonskih posnetkov na enemu traku. Dolžina posnetkov se je praktièno podvojila. Konkurenèni produkti na Hi-Fi tržišèu so s èasoma ponudili tudi možnost funkcije »Auto reverse«, ki je omogoèala veèjo fleksibilnost in hitrejše iskanje posnetkov na traku. Revox v svoje modele nikoli ni vgrajeval omenjene opcije.
Model magnetofona A 77 je bil iz tako imenovane serije Revox A ki je bila ponujena tržišèu tudi v dodatni ponudbi s tunerjem A 76, stereo ojaèevalnikom A 78, stereo predojaèevalnikom s tunerjem brez konène stopnje A 720 ter loèene konène stopnje A 722.
V èasu ekspanzije sistema Quadro je bil na razpolago tudi štirikanalni quadro predojaèevalnik A 724.
Za tiste ki so si želeli malce bolj prestižni magnetofon kot je bil A 77, je bil na voljo tudi model A 700 ki je bil HI-FI izpeljanka Studer Pro Serije A/B 67.
Kasneje se je serija A nadgradila v zelo uspešno serijo B in na koncu ko so Revox odprodali in premestil v Nemèijo še serijo C. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s Thorensom.
Kolikor se jaz spominjam se za glasbena snemanja na RTV-ju nikoli niso uporabljali Revoxi A77/B77,, niti ne PR 99 ampak predvsem modeli Studerja. Vzrok ne leži v kvaliteti izdelka ampak predvsem v dejstvu, da je prišla verzija Pro na tržišèe relativno pozno, Hi FI verzija A 77 pa zaradi nebalansiranih vhodov ni bila kompatibilna z obstojeèo opremo. Vsa ostala audio oprema je bazirala na studijskem standardu, ki je predpisana z XLR prikljuèki in vhodno/izhodni nivoji O dB = 1.55 V. HI FI model je imel RCA prikljuèke in vhodno/izhodni nivo -6dB = 0.775 V. Poleg tega balansirana verzija omogoèa tudi prednosti kot je uporaba daljše dolžine oklopljenih kablov, ki niso tako obèutljivi na RF motnje. Ostale radijske lokalne postaje v Sloveniji in recimo radio Študent so takrat s pridom uporabljale Revoxe ( predvsem serijo B in PR ) in kolikor sem bil seznanjen, niso imeli z njimi kakšnih veèjih problemov ( ob seveda rednem vzdrževanju, kar je predpogoj za uspešno delo in uporabo ).
Ko so bili na tržišèu PR 99 je bilo veèino studiev operemljeno z modelom A80, ki se praktièno sploh niso kvarili, tako da vzroka za zamenjavo niti ni bilo.
Sicer pa kronološko:
- Studer C 37 ( z elektronkami ) ( build like a tank ) z odliènim lampaškim zvokom
- Studer A80/A800 v razliènih variantah - stereo, veèkanalni. Tega tipa je bilo v celotnem obdobju RTV-ja najveè. A80 model je bil zagotovo eden najboljših in najbolj vzdržljivih magnetofonov v vsej karieri proizvodnje Studer-ja.
- Studer - B 67 ( Pro razlièica Revoxa A 700 )
- Kasneje tudi A 807 ( pri nas samo playback opcije ) ter A 810 in A 812.
- V opcijah veèkanalnih magnetofonov se je uporabljal Studer A 820 in A 827 z integrirano redukcijo šuma Dolby S.
Kaj je proizvode Revox/Studer loèilo od ostale konkurence na tedanjem tržišèu? Predvsem njihova kvaliteta proizvodnje konènega izdelka, zanesljivost uporabe ter enostavnost v rokovanju. Izdelani in dizajnirani so bili premišljeno do vsake podrobnosti. Izbor mehanskega in elektriènega materiala je bil za tiste èase vrhunski. Veèino mehanskih delov je bilo izdelano v lastni tovarni v Regensdorfu v Švici. Zagotovo najboljši in najvitalnejši del vseh magnetofonov Revox/Studer so bile njihove magnetofonske glave. Na temu segmentu jih konkurenca nikoli ni prišla blizu, èeprav so se zelo trudili. Èe govorimo o Hi-Fi linijah stereo magnetofonov so bili Japonci ( Sony, Akai, Technics, Otari, Teac, ..itd ) z nekaterimi modeli povsem konkurenèni Revoxu ( v delu rešitev elektronike so jih celo prekašali ), vendar so na podroèju magnetofonskih glav precej zaostajali. Ko so bili magnetofoni še relativno novi ni bilo težav, problemi so se zaèeli recimo po 1000 urah uporabe, predvsem na podroèju vzdržljivosti glav.
Drug zelo pomemben vidik kvalitete je bil izbor traku. Dokler ste na prej omenjenih Hi-FI magnetofonih uporabljali klasiène HI-FI low noise trakove kot so bili Sony, Maxwell, 3M Scotch, TDK je bilo vse v redu. V primeru, da ste zaradi veèje vzdržlivosti zaèeli uporabljali profesionalne audio trakove tipa Agfa, BASF, Emtec ali pa recimo Ampex ste »zbrusili« (unièili) glave in vodila magnetofonov v zelo kratkem èasu. Posledica uporabe profesionalnih trakov so bile unièene glave, ki jih je bilo potrebno definitivno zamenjati.
.jpg)
Tudi v daljšem obdobju prej omenjenih trakov na Studer/Revox magnetofonih je bilo potrebno s èasom menjati magnetofonske glave, vendar namesto po 1000 urah je bilo potrebno na Revoxu šele po 2500 – 3000 urah. Strošek zamenjave glav pri magnetofonu vèasih ni bil tako minoren. Edini ki se je deloma približal Revox glavam je bil Akai s tehnologijo »GX glass«. Ampak samo približal. Posledica »zbrušenih« glav je bil predvsem upad visokih frekvenc na posnetku. Struktura izdelave Revox/Studer magnetofonskih glav je na sreèo takšna, da jo je možno s posebnimi postopki tudi deloma obnoviti, vendar jo je najbolje zamenjati z novo.
Popolnoma "zbrušena" - unièena magnetofonska glava
Èe se vrnemo na izhodišèe je potrebno poudariti, da uporaba klasièni Hi-Fi trakov v sferi profesionalne uporabe ne pride v poštev. Da ne bo pomote, ne zaradi same magnetne ali zvoène kvalitete traku, ki je lahko popolnoma enakovredna profesionalnemu traku. Pri delu proizvajalcev je celo lahko presegala linijo profesionalnih trakov, ampak predvsem v delu vzdržljivosti v daljšem èasovnem obdobju. Na profesionalnih magnetofonih so fizikalni momenti za prevrtavanje in reprodukcijo traku mnogo veèji in moènejši kot pri Hi-FI modelih. Vzrok tièi v dejstvu, da so hitrosti vrtenja traku v funkciji iskanja doloèenih delov posnetkov na traku precej veèje. Posledièno je tudi èas ustavljanja in ponovnega aktiviranja funkcije »play« bistveno krajša. To pa pomeni bistveno agresivnejše zaviranje in pospeševanje traku, ki ima lahko za posledico fizièno poškodbo traku. Najslabša možna opcija poškodbe traku je popušèanje togosti traku, ki se na nek naèin manifestira kot »bubble gum » efekt. Trak se »nategne« ( podaljša ) kar ima za posledico distorzijo magnetnega zapisa. Mi smo temu rekli »mijavkanje« posnetka. Profesionalni trak je precej debelejši v svoji fizièni strukturi, ima bolj grob nanos magnetnega oksida in posledièno bolj »brusi« magnetofonske glave. Poleg tega ima tudi doloèeno stopnjo stranskih negativnih efektov, ki se kaže predvsem v veèji stopnji lastnega šuma traku. Del šuma traku se lahko kompenzira s povišanjem hitrosti traku. Zaradi tega se po pravilu v glasbenih studiih uporablja najveèja možna hitrost traku pri snemanju, to je 38cm/s. Hitrost traku je pomembna tudi pri tako imenovanem »editiranju« oziroma montaži posnetka. Ta se je v èasu analogne tehnologije izvajala s pomoèjo fiziènega rezanja traku posameznih segmentov posnetka. Èim hitrejša je bila hitrost traku, tem lažja je bila montaža in bolj precizen je bil lahko rez ( ne bom šel v detajle, èeprav upam da si lahko predstavljate problem ).
Pri klasiènih analognih magnetofonskih trakovih je zelo pomembna stopnja stranskega efekta z imenom » efekt kopiranja«. Ta efekt je prisoten predvsem v primeru, èe magnetofonski trak dlje arhiviran in se ga ne uporablja. Med posameznimi plastmi magnetofonskega traku prihaja do prehoda elektromagnetnega polja, ki se sliši kot motnja pri ponovni reprodukciji posnetka. Low noise Hi-Fi trakovi imajo zaradi manjše debeline traku veèjo stopnjo efekta kopiranja. To se odraža predvsem v daljšem èasovnem obdobju neuporabe traku. Tisti ki še vedno uporabljate audio CC kasete in analogne trakove, bi jih morali vsak enkrat na leto prevrteti na konec traku in ponovno prevrteti na zaèetek traku. Obstajajo še bolj sofisticirani in komplicirani postopki za poveèanje trajnosti analognega traku, kot recimo toplotni tretmaji traku v peèicah, ampak o temu ne bi na temu mestu, da ne bi sluèajno povzroèil škodo na vaših posnetkih, èe bi se tretma napaèno uporabil. Toplotna obdelava traku sicer ne gre na rovaš kvalitete/poboljšanja samega traku, ampak se manifestira predvsem v ponovnem boljšem oprijemu magnetnega oksida na traku, ki s èasom zaène deloma odstopati od traku. Ta efekt zlahka opazite, ko se zaènejo magnetofonske glave pretirano »pacati« po nekajkratni uporabi. Še posebej pri kasetofonih.
Torej še na kratko glede veèkanalnega snemanja. Veèkanalno snemanje se je uporabljalo ( in se še uporablja ) ko želimo del instrumentov ali vokalov dodati osnovnemu posnetku. V preteklosti so zaèetki veèkanalne tehnologije bazirali na štiri kanalnih magnetofonih ( Studer) , ki so se razširili na osem kanalne ( Studer , Scully, Ampex, Otari, Tascam ) , šestnajst kanalne ( Studer, Ampex, Otari, Tascam, Sony) , najbolj popularne 24 kanalne ( Sony, Studer, MCI, Tascam, Otari, Ampex) ter izjemoma 32 kanalne ( digitalni Otari In Mitshubishi ) ali 48 kanalne ( digitalni Sony , Studer ). Kasneje je mesto analogno/digitalnih magnetofonov prevzela predvsem tehnologije hard disc recorderjev ( Avid- ProTools, Cubase, Pyramix, Sadie, Logic, Tascam, Sequoia ).
Nakup kateregakoli Revox proizvoda ne glede na leta, èe ga seveda dobite po ugodni ceni, je še dandanes "terna". Govorimo seveda o vintage tehnologiji. Za praktièno vse proizvode Revox se še danes dobi celo nove (NOS) ali rabljene dele. Nekateri s cenami sicer pretiravajo, vèasih se jih dobi praktièno zastonj glede na ceno, ki so jih imeli v èasu redne ponudbe. Revox je bil v èasu moje mladosti èisti prestiž, ki se je ga lahko kupilo v Ljubljani za takrat bajeslovne cifre. Ne mislim samo magnetofon, ampak celotno linijo. Kljub retro izgledu še danes deluje zelo inspirativno in minimalistièno.
Jaz sem mojega zadnjega Revox A77 kupil v Ljubljani pred kakšnim letom za 150 Evrov. Temu bi rekel praktièno zastonj, ali bagatela. Kupil sem ga predvsem zaradi rezervnih delov za mojega drugega A77, a je na koncu izpadlo, da deluje popolnoma BP. OK, ko bom imel èas sledi sicer popolni "refresh" elektronike iz èisto naèelnih razlogov, èeprav praktiène potrebe, glede na meritve niti ne potrebuje.
Tistim, ki bi se sluèajno odloèili za nadgradnjo obstojeèega audio sistema s klasiènim analognim magnetofonom priporoèam, da ga najprej "skalibrirate", oziroma umerite glede na vrsto/tip traku. Brez kalibracije eq-ja in biasa boste plavali v megli glede kvalitete in korektnosti reprodukcije. Èe magnetofon ni nastavljen na toèno doloèen tip traku s pravilno predmagnetizacijo, so lahko konèni rezultati zelo povpreèni. Od tod potem vsa tista razpravljanja in mukotrpne debate o verodostojnosti, oziroma kvaliteti zvoka analognega magnetofona. Za nastavitev magnetofona morate imeti ustrezen nabor kalibracijskih/merilnih trakov ali nekoga, ki takšne trakove že poseduje. Cena merilnih trakov dandanašnji niti ni tako pretirana.
Ups, spet pretiravam z dolžino teksta
LP
P.S. Opravièilo veèini novodobnih audiofilom, ki jim po vsej verjetnosti takšni dolgoèasni retro vintage izleti v zgodovino niso nekaj " oh in sploh", ampak vseeno...... .....vedno obstaja opcija - preskoèi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
nek_do
Pridružen/-a: Èet Okt 2009 21:22
Prispevkov: 2276
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Sre Jul 05, 2017 10:15 Naslov sporoèila: |
|
|
| vintagesonic je napisal/a: |
V èasu ekspanzije sistema Quadro je bil na razpolago tudi štirikanalni quadro predojaèevalnik A 724.
|
Najveèja ReVoxova rariteta. Naj bi bil na razpolago. Urbana legenda namreè pravi, da naj bi jih izdelali tam v letu 1973 ravno toliko kolikor je prstov na eni roki. Izdelali naj bi namreè samo prototipe v serijsko proizvodnjo pa naj ne bi prišel. Ceno pa naj bi doloèili na 1,798.00 DM. Revox dvojka A77 je bil takrat še malenkost cenejši.
V kolikor ima kdo v Sloveniji to kombinacijo je zmagal. Pa jo nima!
_________________
Lep je dan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vintagesonic
Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Èet Jul 06, 2017 14:33 Naslov sporoèila: |
|
|
| vintagesonic je napisal/a: |
V èasu ekspanzije sistema Quadro je bil na razpolago tudi štirikanalni quadro predojaèevalnik A 724. |
Da ne bi ostalo nedoreèeno, pri zapisu se mi je dogodila napaka. Revox A 724 ni bil predojaèevalnik, kot sem po pomoti napisal, ampak je bil štirikanalni (quadro ) ojaèevalnik z integriranima SQ, RM/QS quadro dekoderjema. Mea Culpa.
Z samo temo Pro Audio opreme nima podatek praktièno nikakršne zveze in je popolnoma irelavanten, ampak vseeno.........
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
fjaka
Pridružen/-a: Sre Maj 2008 17:04
Prispevkov: 1747
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Èet Jul 06, 2017 15:14 Naslov sporoèila: |
|
|
a so se Lyrec kolutarji uporabljali v domaèih vodah?
_________________
Å¡oo mazgoon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vintagesonic
Pridružen/-a: Sre Mar 2010 17:24
Prispevkov: 1426
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Èet Jul 06, 2017 15:37 Naslov sporoèila: |
|
|
| fjaka je napisal/a: | | a so se Lyrec kolutarji uporabljali v domaèih vodah? |
Kolikor sem bil jaz seznanjen Lyreca v Sloveniji ni bilo. Poleg Studerja so bili v èasu po olimpijskih igrah kupljeni tudi Ampex magnetofoni.
Za reprodukcijo v takoimenovanih On-Air studiih so se uporabljali tudi Telefunken M 15
ter v starejšem obdobju Philips EL 3501
https://www.youtube.com/watch?v=PO9nzwqps0Q
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
| Zadnje teme - HI-FI |
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Kaj trenutno poslušate?
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreèanja
Sejem gramofonskih plošè
-
Dogodki v svetu HI-FI-ja, sreèanja
Bristol HI-fI show
-
HI-FI
Slušalkarski sistemi
-
HI-FI
MySqueezebox.com DOWN?
-
Do-It-Yourself
Spet nov lampaš
-
HI-FI
Nova igraèa je doma......
-
Do-It-Yourself
DIY popravila
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
Tidal
-
HI-FI
Roon labs
-
CD, Vinil, DVD, Blu-ray
YouTube & stuff
-
HI-FI
DAC?
-
HI-FI
Uvoz naprave iz ZDA
-
HI-FI
Zvoèniki - izkušnje - predlog
-
HI-FI
Kam na popravilo?
|
|
Pomoè pogostih vprašanj 
Išèi 
Seznam èlanov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Prijava za pregled zasebnih sporoèil 
Prijava 
