GRAMOFON - ROĂKA - ODJEMNA DOZA - PHONO OJAĂEVALEC

ambasador

@goldprof:
pohvalno, si se pa potrudil!

Predlog: ni nujno vgraditi izolacijo direkt v gramofon - komot se lahko dela na anti-sizmiĂ¨ni bazi loĂ¨eno. Si jo izdelaĹˇ posebej in podstaviĹˇ pod gramofon.

Isto velja tudi za druge gramofone.
Preprosta a zelo uĂ¨inkovita je anti-sizmiĂ¨na baza narejena iz ploĹˇĂ¨ (iveral) in folij neoprenske ĹˇpuĹľve. Se nareĹľe poliĂ¨ke (25mm debeline) in folije (5mm debeline) v poljubni dimenziji (recimo 600x500mm) in se jih poloĹľi na tla izmeniĂ¨no eno na drugo v viĹˇini tistih 60/70cm.

Ker se elastiĂ¨nosti seĹˇtevajo, se dobi zelo nizka resonanca, skupna masa itak pride velika. DuĹˇenje je enormno, sposobnost disipacije vibracij tudi. Na vrhu je potem gramofon, ki je fino, Ă¨e je direkt na konicah, da odvede vibracije iz gramofona v to bazo. Zgornja poliĂ¨ka je lahko tudi iz drugega materiala, se proba veĂ¨ variant.

Za ekstremizirati tak projekt si lahko omisliĹˇ pritrditi pogonski motor na eno spodnjih poliĂ¨k ali celo direkt na tla.

Cel blok je lahko obkroĹľen iz lepo obdelane Ĺˇkatle - se pa ta ne sme dotikati notranjih poliĂ¨k - se ga povezne preko poliĂ¨ke na tleh, ki je v ta namen malo veĂ¨ja od zgornjih.

Tako anti-sizmiĂ¨no bazo je uporabljal Stereoplay za merjenje vibracij gramofonov. Oni so iznad vsega montirali zvoĂ¨nik B&W 801 in predvajali pink noise. Potem so merili kaj 'po luftu' lovi igla za zaĂ¨etku ploĹˇĂ¨e, na koncu ploĹˇĂ¨e, s poveznjenim pokrovom, brez pokrova in pa z ali brez mat-a pod LP-jem.
Tako imam meritve takratnih Thorensov, Sote, Systemdecka, Duala, itd..
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Pri izvajanju teh meritev so povedali, da ko so priĹˇli meriti ponoĂ¨i (zaradi manjĹˇega hrupa kot podnevi), so pri spuĹˇĂ¨eni igli na mirujoĂ¨i ploĹˇĂ¨i osciloskopi zaznali lajeĹľ psa, ki je bil oddaljen 300metrov. Torej po zraĂ¨ni liniji!
Se spomnim, ko smo snemali iz LP na CD, se je na posnetku (v pauzi med komadi) sliĹˇalo govor kolega! (prvi Stabi+Stogi, raĂ¨unaj da ima nizkoresonanĂ¨no subĹˇasijo v ohiĹˇju, torej je bil izpostavljen kroĹľnik s ploĹˇĂ¨o in roĂ¨ico). Ăe se sliĹˇi govor - kje je Ĺˇele udar zvoĂ¨nikov in subov!!
To je proba, ki si jo lahko praktiĂ¨no vsak omisli - iglo na mirojoĂ¨o ploĹˇĂ¨o, snemaĹˇ na CD, preko zvoĂ¨nikov pa predvajaĹˇ nekaj tretjega. Pa si preposluĹˇaj kaj lovi gramofon in koliko je tega.

Za izloĂ¨itev tega bi potreboval umiriti tudi mikrofonijo gramofona samega!
Najbolje prekriti s pokrovom preko vsega in notri izsesati zrak, da se vibracije zraka ne prenaĹˇajo na roĂ¨ico in , bolj sumim, predvsem na LP ploĹˇĂ¨o, ki je ena sama velika membrana.

Hehe, zgleda noro, ma Ă¨e prav pomisliĹˇ in Ă¨e si ekstremist... Pa niti ni tako neizvedljivo. Me Ă¨udi da drugi niso Ĺˇe priĹˇli do tam. Ăe Ĺľe ponujajo gramofone v vrednosti enega apartmaja, tisoĂ¨ak ali dva zraven za to narediti ni tak stroĹˇek.
_________________
Carpe Diem

ambasador

Vpliva feedback-a po zraĂ¨ni liniji ne moreĹˇ sluĹˇno direktno doloĂ¨iti, niti se da najti 'Ĺˇtempelj, ker gre za isto glasbo s katero je moduliran signal, razen Ă¨e ne vzbuja resonanc. Tako lahek plastiĂ¨en pokrov tipiĂ¨no okoli 300Hz povzroĂ¨a bobnenje, zato se ga ne uporablja med predvajanjem. Isto tako mat, ki ne duĹˇi ploĹˇĂ¨e enakomerno po spektru povzroĂ¨a 'Ĺˇtempelj' in govorimo o 'zvoku' mat-a. Pri Ă¨emer se isti mat ne obnaĹˇa enako na vsakem gramofonu. Odtod toliko razliĂ¨nih mnenj o zvoku (koloracijah) mat-a.

So pa meritve pokazale razliĂ¨no mikrofonijo Ĺľe med zaĂ¨etkom in koncem ploĹˇĂ¨e - v odvisnosti od gramofona. Ista testna plata se je razliĂ¨no obnaĹˇala na razliĂ¨nih gramofonih in sama ni imela nekega vidnega 'Ĺˇtemplja'. Sklepati gre, da roĂ¨ica oĂ¨itno nima nekega veĂ¨jega vpliva, Ă¨e so meritve razliĂ¨ne na zaĂ¨etku in koncu ploĹˇĂ¨e. Vse je torej na gramofonu (sklop kroĹľnik-mat-LPploĹˇĂ¨a-leĹľaj-subĹˇasija) koliko dopuĹˇĂ¨a mikrofonije. To niti pribliĹľno ni tako nedolĹľno, ker so pri slabĹˇih gramofonih merili nivoje niti 20dB izpod signala.

Pomeni da ima zraĂ¨ni feedback veĂ¨ji vpliv kot vibracije iz tal, Ă¨e je le gramofon kolikor toliko dovolj dobro mehansko izoliran in tla niso glih ladijski pod v luftu. Dokaz za to je Ĺľe pokrov, ki vibrira isto zaprt ali odprt -
sloni na Ĺˇasiji togega gramofona, naprimer, a je bistveno manj sliĹˇen odprt. Sploh pri glasnem posluĹˇanju (koliko toliko podobna glasnost kot je v resnici na koncertu - pri Ă¨emer imam v mislih akustiĂ¨ne koncerte, ne tiste rokovske, ker tam Ĺľe zaradi zasiĂ¨enja uĹˇes ne loĂ¨iĹˇ veĂ¨ konja od kamele).

Jasno pa, vse to krepko maĹľe zvok in manjĹˇa dinamiko.
_________________
Carpe Diem

ReturnToForever · Pridružen/-a: Sre Apr 2008 13:47 Prispevkov: 240 Kraj: LJ

ambasador

ReturnToForever · Pridružen/-a: Sre Apr 2008 13:47 Prispevkov: 240 Kraj: LJ

Se bom ob priliki poigral in naredil nekaj testov iz tvoje koĹˇarice in objavil rezultate.

Sicer pa ripanje priporoĂ¨am tudi zapriseĹľenim anti-digitalistom, ker s tem dobiĹˇ kvantitativne podatke o nastavitvah gramofona, roĂ¨ke, igle, stanju ploĹˇĂ¨ in vpliv razliĂ¨nih Ă¨istilnih metod na Ĺˇum/prasket, dinamiko, anomalije med L/kanalom ipd.

Na primer z izmerjeno resonanĂ¨no frekvenco roĂ¨ke/igle lahko preveriĹˇ Ă¨e si se pribliĹľal postulatu:
"To maintain a cartridge/tonearm system resonance frequency within the acceptable range of 7 to 12 Hz, whereas 10 Hz recommended, it is necessary to choose a cartridge with the mass and compliance matching the tonearm"

Za mojo kombinacijo kaĹľe, da sem na skoraj idealnih 11Hz:

ambasador

Super,
tako z grafom lahko tudi dobiĹˇ meritev. Ni potrebe po opisovanju sliĹˇanega. SpustiĹˇ kar pink noise na zvoĂ¨nike.

Hm, res bi si dobro to omisliti, bi rabil ..
Glede resonance roĂ¨ke v tvojem primeru drĹľi da je dobro centrirana.
Je pa iz grafa razvidno, da ta resonanca okoli 11Hz ni dovolj duĹˇena - visoka konica. SME V ima v ta namen lonĂ¨ek s silikonskim oljem v katerega se (nastavljivo) potopi en Ĺˇtift. Po sliki sodeĂ¨ imaĹˇ niĹľji model brez tega duĹˇenja, pa bi morda bolje izbrati drugo odjemno dozo, ki se v tvojem primeru bolje obnaĹˇa. Lahko bi pomagal step-up trafo, ki je dobra elektriĂ¨na bremza/amortizer - seveda je odvisno od impedance uporabljene odjemne doze. Ăe je ta impedanca izpod 10ohm, potem bi to lahko delovalo.
Probaj si nekje izposoditi step-up in preveri na grafu.
Malo teorije okoli dogajanja/v spodnjem delu so vplivi resonanc:
http://shure.custhelp.com/app/answers/detail/a_id/4072/~/high-fidelity-phonograph-cartridge---technical-seminar
_________________
Carpe Diem

ambasador · Objavljeno: Čet Jun 01, 2017 10:57 Naslov sporočila:

Malo interpretacije iz linka za tiste ki ne ĹľveĂ¨ijo angleĹˇĂ¨ine:

NeduĹˇena resonanca ima komot med +6 in +20dB veĂ¨ izhoda na tej frekvenci in tako nihanje povzroĂ¨a 'scrubbing' kot v tekstu opisujejo.
To nihanje se vzbuja Ĺľe z razliĂ¨no moduliranimi brazdami na ploĹˇĂ¨i.
Pri nenadni moĂ¨nejĹˇi modulaciji brazde igla poĂ¨epne (se ogromno poveĂ¨a trenje igle) - in to jo zaniha. Nihanje povzroĂ¨a da se razdalja igle od pivota roĂ¨ke spreminja naprej-nazaj (scrubbing) v ritmu frekvence. To privede do flutterja:

- v tekstu so dali primer resonance na 8Hz, z amplitudo 0,79mm. Hitrost pri resonanci je 2cm/sek, kar privede do 0,6cm/sek v smeri brazde. Na radiju 114mm od centra ploĂ¨e je hitrost brazde 40cm/sek in Ă¨e to delimo s hitrostjo scrubbinga dobimo 1,5% flutterja!! To pa je zelo sliĹˇno.

Ko hudiĂ¨ rodi, ima mlade: v danem primeru opisujejo za glavico komplianse 20cmx10-6cm/dyne je potreben pritisk na iglo 2g da obvlada to nihanje - zmanjka pa pritiska za Ă¨itanje - tako je mistracking igle neizbeĹľen.

Poleg modulacije zaniha iglo na resonanci tudi valovita ploĹˇĂ¨a (warp). te valovitosti so v rangu 0,5 do 10Hz. Najbolj varno je torej imeti resonanco odjemne doze med 10 in 15Hz.

Tako tekst.
------------------------------------------------------------------------------------
Sam si preverjam resonanco (horizontalno in vertikalno/pri tangencialni roĂ¨ki sta razliĂ¨ni) s testno ploĹˇĂ¨o. Ăe je amplituda visoka - poslediĂ¨no zvok tudi jodla, se to krepko sliĹˇi. V ta namen imajo testne ploĹˇĂ¨e poleg osnovnega tona Ĺˇe +1kHz da sliĹˇiĹˇ to jodlanje/flutter. Kadar je dovolj dobro duĹˇena resonanca skoraj teĹľko doloĂ¨iĹˇ kje toĂ¨no se nahaja, ker zaĂ¨ne Ĺľe na prejĹˇnjih frekvencah komaj opazno nihati in Ĺˇe na naslednjih je to zaznati - istoĂ¨asno pa ne sliĹˇiĹˇ jodlanja. Vse to je komaj vidno in komaj sliĹˇno kadar je vse pravilno.

V teh okoliĹˇĂ¨inah se pozna vpliv elektriĂ¨nega duĹˇenja s step-up-om na MC glavice in je to tudi ena od prednosti te usmeritve. Jasno pa to deluje bolje, Ă¨e je impedanca MC odjemne doze nizka, bliĹľje kratkemu stiku.
To je istoĂ¨asno tudi ena od prednosti MC dizajna z nizko komplianso in impedanco. Seveda mora biti step-up dobro upasan (pravilna prestava trafota) na odjemno dozo in - istoĂ¨asno tudi na MM vhod. Skupek tega daje optimalno duĹˇenje.

MC je kot formula 1, ni za vsakega. Malo zgreĹˇiĹˇ kombinacije ali z roĂ¨ko, gramofonom in nastavitvami, adijo rezultati. Vse prav - ne pride niĂ¨ zraven. Malo zgreĹˇiti je malo za enega ki ne pozna problematike, pa veselo kombinira in preklaplja vsevprek.
Pridejo prav step-upi z veĂ¨ prestavami in pa MM vhod s spremenljivo vhodno impedanco. Potem pa poiĹˇĂ¨eĹˇ optimum.

kopirano iz 32.-strani te teme:
MC glavice bi naj bile praviloma prikljuĂ¨ene na impedanco ki je 10x veĂ¨ja od njene notranje impedance. S tem pravilom se priĂ¨ne, potem se poiĹˇĂ¨e optimalna vrednost - kot reĂ¨eno ta je odvisna tudi od 'damperja' na cantileverju (vrednost cu), Ĺˇtevila ovojev mc-ja, moĂ¨i magnetnega polja in napetosti na izhodu.
Velja prasatara formulica ki pravi da je prikljuĂ¨na impedanca odvisna od prestavnega razmerja transformatorja in vhoda v phono deljeno s kvadratom prestave.
Torej Ă¨e imamo step-up s prestavo 1:10 in 47kOhm na phono vhodu:
47kOhm/10x10=470ohm. To je impedanca na katero je prikljuĂ¨ena MC glavica.

Da bi ne bilo vse enostavno, proizvajalci ne podajo vedno potrebnih podatkov.
Kakorkoli, velja se poigrati in iti v en kot drugi ekstrem - zato da se razume dogajanje in odloĂ¨i kaj bo optimalno.
MoĹľno je tudi z upori v paraleli na sekundarju prilagajati se situaciji.
Velikokrat se z razmerjem 1:10 ne pride skozi in je potreben trafo z razmerjem 1:20. Velja da Ă¨e ni dovolj ojaĂ¨anja za phono vhod, je skoraj sigurno trafo neoptimalen.

ps: evo naĹˇel Ĺˇe to: Ă¨isto spodaj je izraĂ¨un za step-up, bolj zgoraj so vplivi kapacitivnosti za MM glavice:
http://www.hagtech.com/loading.html
pa Ĺˇe tale:
http://www.rothwellaudioproducts.co.uk/html/mc_step-up_transformers_explai.html
_________________
Carpe Diem

ambasador · Objavljeno: Sob Jun 03, 2017 08:35 Naslov sporočila:

Pri doloĂ¨anju step-up-a je potrebno paziti na overload MM vhoda. Na gramofonu z velikim navorom in klasiĂ¨no nizkoimpedanĂ¨no MC glavico je dinamika velika. PloĹˇĂ¨e so neredko modulirane tudi s +18dB v konicah napram nominalni 5cm/sek modulaciji. Pomeni da phono ne sme iti v overload do +20dB. Za lampaĹˇke vhode to ni noben problem, kar pa ni tako samoumevno za tranzistorje.

Na izhodu iz takega trafota je obiĂ¨ajno Ĺľe pri nominalni modulaciji obiĂ¨ajno 5-7mV nominalne napetosti. Kar je krepko viĹˇje od obiĂ¨ajnih MM odjemnih doz z 2,5mV nominalne napetosti.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
V linku Rothwell-a razlagajo prednost trafota v distorziji, ki pri tranzistorjih naraĹˇĂ¨a s frekvenco. Ob tem bi samo spomnil, da preden pride do Riaa konverzije, ki utiĹˇa visoke tone v zgornjm delu 20dB - so na vhodu visoki toni masovno prisotni. Zato je prvi stadij ojaĂ¨anja izjemno kritiĂ¨en, Ĺˇe posebej ob velikem overload-u.
Je tako morda bolj jasno zakaj MC-tke na bolj bogih aktivnih mc vhodih zvenijo vreĹˇĂ¨eĂ¨e.
To piĹˇem, ker me veĂ¨ soforumaĹˇev po ZS spraĹˇuje kdaj mc ja in kdaj ne.
_________________
Carpe Diem

ajka

LP

"FriĹˇna novica": "Naslednik SP10mk3_ja Shocked

"

https://www.fidelity-magazin.de/2017/08/30/technics-praesentiert-prototyp-des-neuen-referenzklassen-plattenspielers-sp-10r/

http://www.technics.com/de/news/

_________________
~ ** ~

ambasador · Objavljeno: Ned Sep 10, 2017 14:33 Naslov sporočila:

ajka · Objavljeno: Tor Sep 12, 2017 11:15 Naslov sporočila:

ambasador · Objavljeno: Sre Sep 13, 2017 14:26 Naslov sporočila:

Teren pokaĹľe, se strinjam.
Primerjava je in ni nerodna, odvisno od interpretacije. Kakorkoli +/-0,02% flutterja so velik napredek napram starim Ă¨asom, ko je dvakrat viĹˇji flutter veljal za vrhunski rezultat.
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Sicer pa na gramofon z manjĹˇim navorom montiraĹˇ glavico ki potrebuje manj gramov obteĹľitve (tipiĂ¨no MM, dobijo se tudi za navor manj zahtevne MC).

Se pa vedno bolj uveljavlja jermenski prenos po obodu kroĹľnika na 300 ali veĂ¨ milimetrov premera - kar nudi bistveno viĹˇji navor kot pri modelih z jermenom na podkroĹľniku. ImaĹˇ pa tudi modele z veĂ¨ motorji. Tisti ko ostajajo na pogonu podkroĹľnika pa poĂ¨asi Ĺˇaltajo na nove, moĂ¨nejĹˇe enosmerne motorje brez 'cogginga'. No, to poĂ¨no tudi z zunanjim pogonom.
Razvoj gre svojo pot.
_________________
Carpe Diem

simon740 · Objavljeno: Sre Sep 27, 2017 18:03 Naslov sporočila:

Pozdravljeni,

upam, da sem v pravi temi Confused

Se mi splaĂ¨a menjati glavo na AKAI AP-A2 gramofonu?
Katera glava gre sploh gor?

lp,
Simon
_________________
Sound quality has very little to do with file size
Some people may think that loud sound is = good sound, but the fact is that it is loud and compressed and all dynamics have been sucked out.

lix · Objavljeno: Sre Sep 27, 2017 18:22 Naslov sporočila:

Pozdravljen simon740

Upam da nisi v Ă¨isto tapravi temi :-)

Ăe prav vidim ima tvoj "gramofon" T4P nastavek na roĂ¨ki.
Nekaj o tem:
https://www.lpgear.com/category/T4P.html

Bolj se ti splaĂ¨a denar na kupĂ¨ek in ko se kaj nabere kupiti malo bolj "pravi" gramofon. Tega pa guslaj dokler dela oziroma dokler si ne zaĹľeliĹˇ boljĹˇega.

lix
_________________
"Ne moreĹˇ dobiti pudinga, Ă¨e ne pojeĹˇ mesa."
P. Floyd

simon740 · Objavljeno: Sre Sep 27, 2017 18:43 Naslov sporočila: