Akustika sobe in postavitev zvoènikov

[ambasador]

No, ja, kakšni se bodo težko prebijali skozi angleški tekst, ne se smejat, ker bom poskusil prevajati, opisi so njegovi:

Alora:
- zvoènike postaviš na tisto stran sobe, kjer nameravaš poslušati ko bo vsega konec: med 1/4 do 1/3 dolžine prostora od zida in tako, da so vsak na 1/4 širine med boènimi zidovi
- predvajaš vokalno glasbo s èimveè instrumenti
- zaèneš poèasi hoditi po sredini sobe med zvoèniki od kraja do kraja in nazaj veèkrat (èe so zvoèniki nizko, bo potrebno se plaziti)
- v eni toèki glasba postane glasnejša in se istoèasno dvigne preko glave do stropa - kot bi bil v gotski katedrali - zadetek - to je tista toèka
- na tleh oznaèiš in prestaviš zvoènike na tisto linijo, ki seka najdeno toèko
- na tej liniji se zvoèniki parijo z akustiko prostora (room coupling), so odboji z direktnim zvokom v fazi

No, èe tega ne doživiš/ugotoviš po enem popoldnevu in razliènih posnetkih, potem soba ni dobra za poslušanje. Poskusiš drugo sobo. Èe tudi to ne gre - menjaj hišo.

Tako je napisal, ne mene zdaj
Seveda imaš na voljo tudi obratno smer (zvoèniki na drugo stran) in pa preèno/pravokotno na prve poskuse.
http://www.1pekingroad.com/zaspx/replies.aspx?topicsno=3&subjectno=874&uppersubjectno=874
_________________
Carpe Diem

[gerchy]

Ja, seveda, èe vse zataji, menjuješ prostore, hiše, mesta in države. Enkrat bo najbrž v redu. Ni kaj, zelo produktiven nasvet.

[ambasador]

[gerchy]

Seveda so druge tehnike, o tem ni dvoma, le izjava, da èe ne uspe, menjaš prostor, je v najboljšem primeru smešna.
Jaz sicer zagovarjam metodo s testiranjem, ker vsa ta matematièna pravila so lahko zaradi preveè spremenjljivk varljiva. Svinènik, tabela, "abdek" papir in premikaš po 2 cm ...

[ambasador]

Že iz opisa procedure je jasno da v tej postavitvi ni srednje poti. Ali deluje ali ne deluje. Oèitno je avtor toliko navezan na to postavitev, da zanj ni alternative. Je kot fokus na objektivu - èe ni nastavljen prav, ne velja niè. Za razvajene, seveda.
_________________
Carpe Diem

[ck]

Umestitev zvoènika v prostor je prva stvar ki jo mora audiofil opraviti v sobi, ne glede na to ali je akustièno urejena ali ne, s katero zmanjšuje akustièen vpliv sobe na zvok.
Variant je kar nekaj.

Za namensko sobo vsekakor priporoèam preizkusiti 1/3 ali pa Cardasovo varianto.
Potem lahko nadaljujemo s pomiknajem zvoènikov proti steni za zvoèniki zaradi boljše izkorišèenosti prostora. Delamo pomike po nekaj cm toliko èasa, da se zvok ne zaène slabšati. (Gerchy)

Pri nenamenskih sobah ki jih je najveè (npr. dnevna soba), pa zaènemo z max. odmikom od stene, ki nam ga omogoèa prostor ter dobro poæutje v njem in se potem pomikamo prosti steni za zvoèniki. Pomike delamo po 2-3 cm toliko èasa, dokler se nam zvok zdi sprejemljiv za poslušanje (tu je paè potrebno sprejeti hujše kompromise).

Meritve prostora so tudi pokazatelj dogajanja v sobi, ki pa nepoznavalcu ne povedo niè o tem, kaj narediti za izboljšanje zvoka. Še "poznavalci" ga pihnejo npr. z navajanjem 1/28 oktave, ki pri prvi oktavi sploh ni potrebna (meritve na manj kot 1 Hz), pa tudi pri višjih oktavah gre dovolj dobro z manj, tako da gre tudi z 1/6 oktave, 1/3 je pa zelo na meji še sprejemljivega za domaèo rabo, èe ne mislimo dati v akustièno ureditev veè kot nekaj 100 €. Meritve nad 400 -500 Hz niso problematiène z 1/3 oktave niti za bolj zahtevne uporabnike - so dovolj dober pokazatelj dogajanja. Zelo pomembne so meritve RT 60, ki pa jih navadni merilniki žal ne omogoèajo.

NLP
Prikazovanje raznih waterfallov je lahko zelo zavajajoèe. Daje sicer podatek, kaj se je zgodilo v tistem prostoru, vendar tega podatka ne moremo prenesti na druge sobe. Za primerjanje kvalitete absorberjev obstajajo certificirane meritve v standardiziranih sobah (da jih lahko primerjamo med seboj).
Èe pa kdo ne ve, zakaj je meritev pod 100Hz zelo malo, potem seveda ne ve niè kaj dosti o vsem skupaj.

Da porozni materiali (npr. kamena volna) v doloèeni izvedbi in debelini absorbirajo tudi do 20Hz sem pa že daaaavnooooo pisal in dal link na NASA-ine meritve absorbcije v njihovem vetrovniku.

Ambro
Poveèaj debelino plošè (daj dvojno ali trojno) ter pred njih kakšen debel polivinil ali pa lesonit za zaèetek, da zmanjšaš absorbcijo visokih, pridobil boš tudi na RT 60 pri višjih srednjih in višjih tonih ter poveèal absorbcijo nizkih tonov. Obvezno postavi tak absorber tudi za zvoènikom na zadnji steni in sicer tam, kjer imaš prvi odboj (glej Ajkino skico prvega odboja).
_________________
LP

[NLP]

Kadar sem podizvajalec za priznana akustièna podjetja, gledajo podatke na glajenju 1/24.
Tudi ostali "akustiki" tako "gledajo", v raziskovalnih dokumentih prav tako.

Soba v kateri merim je odmevnica, ki omogoèa merjenje do 20Hz.
Vrata so masivna, težka 375 kg, polnjena z mivko, prostor nima okna ali kakšne druge odprtine.
Meritve so narejene po specifièni metodologiji in si jih nisem sam izmislil.

Posvetujem se z Fraunhofer IBP inštitutom (http://www.pruefstellen.ibp.fraunhofer.de/en.html), dali so mi navodila in so rekli da lahko dokaj objektivno naèrtujem svoje akustiène elemente dokler ne pridem do željenega rezultata, za štempl pa nato pošljem k njim.
So tudi med izjmeno redkimi, ki delajo akustiène meritve in analize do 34Hz in 20Hz imajo tudi prilagojeno strojno opremo in metodologijo, da lahko zadovoljijo zahteve zastarelim (lobiji ne želijo sprememb) standardom in podajo uradno oceno.

Tudi Walter Storyk Design Group uporablja takšno metodologijo testiranja, kot jo sam.

Tudi vodilno podjetje RPG (ki tudi tesno sodeluje s Fraunhoferjevim inštitutom ima tudi lastne velike laboratorije) tako testira:
http://rpginc.com/ProductDocs/MDXE_Modex%20Edge/Modex%20Edge_2%20Page%20Brochure.pdf

Nekaj dokumentov je na AES in ASA okoli tega.

Rezultati dobljeni v takšnem prostoru in takšni metodologiji zagotavljajo, da v boljšem prostoru (lažje površine itd.) bodo rezultati vsaj takšni.

Nekatere stvari so Å¡le naprej.

Porozni materijali... stara zgodba iz NASA strani ja... porozna izolacija da deluje do npr. 20Hz je seveda potem zelo debela in nepraktièna, a ne?

Glede postavitve izvora in sprejemnika, smo pa res že velikokrat pisali.
Lahko si pomagate tudi s programom kot je npr. RPG Room Optimizer, sam prisegam na "poèasno" metodo podobno kot jo opisuje CK.
_________________
Nenad P.

[Pestilence.]

[NLP]

Klasièna kamena in steklena volna morata biti primerno zašèiteni.
Marskikdo to ne dela...

Uporabljam gosto mikrofibro, min. 300 gramsko ali pa dekorativna tkanina in pod njo zimski Vrteks ( http://www.tosama-trgovina.si/b/84_VRTEKS/i_1142_vrteks-zimski-2-18-m-x-100-m-1-kos ).
_________________
Nenad P.

[gerchy]

Seveda jo je dobro zaviti, da vlakna ne letijo naokrog. Uporabiš lahko marsikaj, poceni vrtnarski filc ali drago akustièno transparentno blago (ki najbrž stane veè kot volna). Lahko tudi polivinil, da ne bo preveè absorpcije visokih (tako kot pri @ambrotu) - odvisno od prostora in preferenc.

Namesto volne je uporabna tudi pena, samo mora imeti iste vrednosti zraène pretoènosti. Tista tabela je sicer ok, le manj uporabna za nas. Pri nas je najbolje poiskati tehniène liste (Ursa, Knauf, Rockwool), tam poiskati podatke in se poigrati s kalkulatorjem.

Jaz se nagibam k temu, da jo vtaknem v leseno škatlo, zaprto s petih strani, na zunanjo pa, (poleg filca) perforacijo ali kakšen difuzor.

[ambasador]

[NLP]

Nekaj novejših animacij kot zanimivost:
https://acousticsfirst.info/2016/11/18/acoustics-first-makes-sound-visible/
_________________
Nenad P.

[ambasador]

Zvoènike se kupuje glede na:
1. razpoložljiv denar
2. prostor in položaj v prostoru, kjer bodo namešèeni (velik, mali, zadušeno tapeciran, odmevajoè; na zidu, od zida, globoko v prostoru)
3. glede na glasbo/osebne preference ali posebne želje v zvoku

Vse tri toèke so enakovredne po teži.

Tu sicer nobeden ne trza z repom ko se omeni (ni nobenega zanimanja, da ne reèem navdušenja) za in wall ponudbo, ki jo imajo skoraj vsi pomembni proizvajalci - pa tudi studijski monitorji gredo velikokrat v vgradnjo v zid - prednja plošèa poravnana z zidom. Je praktièno edina varianta, da ostane prostor popolnoma svoboden in uporaben. Poleg tega, da je puristièna - ni difrakcije in tudi zakasnjenega odboja od zidu. Pri difrakciji (lom valov okoli robov škatle zvoènika) se rob obnaša kot nov izvor zvoka - zato lahko v zvoèniku lociramo izvor zvoka. Tudi vibracije stranic zvoène omarice so èrna ovca reprodukcije. Pri vgradnji v zid to odpade.
Po moje v vsakem primeru bistveno boljša varianta kot zgrešen nakup prostostojeèih zvoènikov in potem še njihova zelo kompromisna postavitev.
-----------------------------------------------------------------------------------
Èe se odloèiš za prostostojeèe zvoènike, ki res dobro igrajo kadar so zelo daleè stran od zidov, lahko iz prve roke povem, kako to izgleda:
po tovarniških navodilih je zaèetna pozicija za moje MA Glod bila 20cm (8'') od zida.
Igra? - igra. Vsi prihajali in komentirali: ja, ja, ja. Ne moreš reèi da ne igra.
Potem, ne bodi len - frc.. ene 3/4 metra od zida - oppa -- slika dodatno zadiha.
Dolgo sem bil na tej poziciji, potem se mi je zgodil P.J.Walker in kasneje Å¡e precedence effect - ajde, potegni to Å¡e ven.
Ej, ne gre veè nazaj. Potem sem jih samo še dvignil za tistih 15 centinov.

Res pa je, da so skoraj sredi poslušalnice - ma me niti malo ne moti. Boli me džoka, samo da sem prišel do pravega zvoka in mega scene - pet metrov od zida do zida in izza zida za njimi, juhu. En kup plošè je bilo naknadno odkritje, tudi po 30 in veè letih posedovanja.
Violonèelo in klavir globoko izza zvoènikov a veliki, kot da gre zares - zanimivo pri tem je, da èe hodim po sobi, tudi kadar je zvoènik izpod mene - slišim instrument tam zadaj. Stereo slika se skoraj ne menja s sprehajanjem. To je sicer moj referenèni posnetek (Paul Tortelier, Encores) in ima krepko prste vmes. 3D, ambienca, prva liga.
https://www.youtube.com/watch?v=7i-Z2Gca2KM
Uporabite ga za test, tukaj je sicer digitaliziran iz LP. Ne vem, kaj ostane od tega procesa, pa tudi uporabljen gramofon in ostalo je vprašanje. Ma ajde, pustimo se presenetiti, èe ga je kdo dal na youtube, je že imal kakšno vizijo, je kaj tudi slišal.
_________________
Carpe Diem

[NLP]

Pri in wall vgradnji, kot sem že prej nekaj pisal, je lahko pravi in wall - flush/ soffit ali pa kvazi (flush izraz pomeni da je na splošno poravnano s steno, soffit pa da je privzdignjen in nagnjen flush proti sweet spot-u).

Pravi in wall je prav v izjemno rigidno steno inštaliran, vpet po sistemu mass spring mass, konstrukcija mora biti preraèunana da je osnovna resonanca f0 cca. min. 2,5X nižja od najnižje predvajane frekvence iz zvoènika, v praksi je to izpod vsaj 8Hz.

Najveèkrat se uporabljai kvazi flush/ soffit, to je paravanska stena v katero se skrije zvoènik, vpne se spet po sistemu mass spring mass, izza pa je ogromno širokopasovne absorpcije!
Lahko je stena tudi steklena.
Takšen kvazi naèin vgradnje ponavadi ni moè razloèiti na oko od pravega in wall.

Pravi in wall je boljši.
Se pa najdejo tudi priznani "akustiki", ki trdijo da je njihov v bistvu kvazi naèin pravi in wall...

Nato je potrebna seveda tudi akustièna ureditev prostora, rešil se je sicer problem difrakcije (v praksi je to problem èe so zvoèniki velikih sprednjih površin, drugaèe ne, zato so nekateri zvoèniki ovalnih ipd. površin), srednjetonsko podroèje je zato lepše, SBIR-a (interakcija od zadnje, stranskih, stropa in talnih površin), pa tudi zvoènik iztisne še nižje frekvence iz sebe in se pri tem manj "matra"... drugi problemi ostanejo.

Ojaèevalec mora biti eksterni, da se ne pregrejejo v steni, kretnice se morajo ponastavit saj so se dvignile nizke in srednje nizke frekvence, detajli okoli vgradnje zvoènika v steno morajo biti urejene, ravno s steno, drugaèe se bo pojavila spet difrakcija seveda.
Ko smo "vgradili" zvoènik v rigidno steno se bo še dodatno poveèal odmevni èas v nizkih frekvencah, temu primerna akustika.
_________________
Nenad P.

[ambasador]

@nlp:
kaj pa varianta z enoto mid-basa 17cm in klasiènim subwooferjem odzunaj? Da se ne koplje velikih volumnov v zid?
Glede na vgradnjo v zid, ima 17cm enota kar moèen akustièni output, se brez škode za srednji bas postavi kretnico okoli 80/100Hz?
_________________
Carpe Diem