Iz audio revij

[ambasador]

K pisanju me je vzbudil zadnji nakup treh revij v sosednji Italiji: vse tri prinašajo zelo zanimive komentarje, izven obièajnih okvirjev.

1. Fedelta del suono No.232, april 2015 Andrea Della Sala testira mini zvoènik Fostex GX 100 Limited (2.800€) in zapiše, da bo testni par kupil, ne more prenesti loèitev od njih. Takoj v podnaslovu pa, da je to v veliko aspektih najboljši bookshelf izpod èloveških rok, morda alienov. Impresionira ga tonalni balans, ambienca, hitrost, odzivnost, dinamika. V primerjavi s ProAc Tablette Anniversary pa kot bi odmašil reprodukcijo: vse je bolj resnièno, bolj jasno, bolj prisotno. Zraènost reprodukcije podobna kot z zvoèniki Rockport in Avalon.
https://www.youtube.com/watch?v=iELuLN1b1RE - to sem našel, poslušajte malo.

2. Suono No.497, maj 2015 je posveèen analognim set-up-om, s podpisom redakcije pa vsebuje tudi test nove Yamahe A-S2100 (1.990€), ki je naslednik prejšnjega modela 2000. Da je 'stara' dvatisoèka dvignila kar nekaj prahu se ve, naslednik 2100 pa je zanimiv industrijski 'downgrade' višjega modela 3000. Pri èemer ugotavljajo, da novejši nižji model po zvoku presega veèjega brata! Sklepajo, da bo zato tudi model 3000 kmalu ažuriran. �e bi tak model izdelovala mala manufaktura, bi stal vsaj 3x toliko.

3. AudioReview No.363, maj 2015 Andrea Allegri in Fabrizio Montanucci imata na testu zvoènik Lansche Audio 3.1 s plazma visokotoncem (19.000€). Plazma alias corona alias ion tweeter je montiran v troblji in za razliko od preteklosti tega tipa visokotonca, se ne omeji na podroèje iznad 6kHz, temveè je uporabljen od 2,5kHz navzgor.
Zvoènik prièara velik ambient, poleg globine oèara tudi višina. Reprodukcija je topla, žametna, tekoèa, neutrudljiva. Resolucija enkratna, detajli niso poudarjeni ampak lepo slišni zaradi velike tišine ozadja (background-a). Presenetljivo se pusti krasno poganjat z malimi lampaši (92dB/W).
Ko so priklopili ta zvoènik in je zaèelo igrati, se je nemajhna poslušalnica nabito napolnila, so iz pisarn prišli vsi poslušat stoje, ni bilo veè prostora.
---------------------------------------------------------------------------------------------
Audio naprave imajo še veliko rezerve in vedno je lepo slišati kadar se premikajo meje možnega, še posebej po cenovni lestvici. Upam, da bo ta povzetek všeè radovednim navdušencem.
_________________
Carpe Diem

[CASTOR]

Mah, to kar si naštel, verjetno spada v rubriko "Vintage prihodnosti". Do takrat pa, pa pljuvat do onemoglosti. Ups,"Pljuvat do prihodnosti in nazaj".

lp

[canyonn]

http://www.theabsolutesound.com/buyers_guides/28/?utm_campaign=Newsletter&utm_medium=email&utm_source=email-379

seveda,ja,pari lepih èlankov

pdf automatikpotegne

[ambasador]

Zaèetek ene revolucije: optièni mikrofon
Tako se glasi naslov uvodnika julijske številke Audioreview.
Avstrijsko start up podjetje, ki je nastalo, kot se moderno reèe kot 'spin off' Univerze za tehnologijo iz Dunaja - Xarion Laser Acoustics - razvija nov tip mikrofonov:

s pomoèjo laserske interferometrije - torej brez membran/brez mase in elastiènosti/ zaznava u nulo vsak premik zraka. Frekvenèno gre do 1MHz - kar je zgornji limit za zrak, medtem ko v tekoèini gre lahko do njihovega limita 50MHz.

Dosedaj so dosegli 100dB dinamiènega obsega v podroèju od 30dB do 180dB.
http://xarion.com/optical-sensors/advantages

Zaenkrat razvijajo za laboratorijske namene. Za potrebe avdio studijev pa je samo še vprašanje èasa.
_________________
Carpe Diem

[ajka]

[ambasador]

Suono No.:511

na testu imajo naslednico legendarne Yamahe NS 1000 - NS-5000.
Že na pogled ji je zelo podobna. Nima veè fiksnih mrežic na driverjih in tudi barve membran niso veè iste, kljub temu zelo spominja na predhodnico.

Kupole niso veè iz berilija, temveè iz zylona - 60% moènejših vlaken od kevlarja. Tudi basovec je deležen tega materiala.
Zvok ? - sami superlativi.
'Naravnost in živahnost na novo redefinirajo reprodukcijo med štirimi stenami.'
'NS-5000 je oživil vse emocije, ki smo jih imeli s top modeli zvoènikov v preteklih letih, s konico performans na srednje-visokotonskem podroèju, kjer postavlja nove standarde... Najde se le pešèica konkurentov z boljšim basom.'

Aja, cena v Italiji - 15.000€.
še nekaj iz drugega vira:
http://www.avhub.com.au/features/sound-image/yamaha-ns-5000---full-story-interview-429975

ps:
sumim, da tudi Bowers&Wilkins D3 serija uporablja zylon namesto kevlarja. Barva membran je zelo podobna, je metalizirana (z Monelom v primeru Yamahe), da se zašèiti zylon pred UV svetlobo, na katero je obèutljiv, izgublja na lastnostih. Znano je, da so neprebojni jopièi prvih serij iz Zylona v ZDA naredili cel škandal po kakšnem letu uporabe, ko so izgubili trdnostne lastnosti vsled UV-ja.
_________________
Carpe Diem

[ambasador]

Yamaha NS-5000 je morda mejnik tudi zaradi tistega, kar je skrito v omarici:

Trojni resonatorji odzadaj na kupolah: gre za posebej oblikovane trojne resonatorje, nenavadnega izgleda. �e ima Bowers konus, je Yamahina rešitev že na videz veliko bolj kompleksna s tremi cevkami, ki se povežejo v resonanèno komoro.
Uèinek teh resonatorjev je, da iznièijo resonanco kupole - tudi na impedanèni krivulji ni veè hribèka, ki kaže porast impedance na resonanci.

Podobno se loteva resonanc v volumnu za bas zvoènik. Ta vsebuje resonatorje v obliki dveh ukrivljenih cevi, polnjene z dušilnim materialom in pa strateško razporejene ojaèitve znotraj škatle, ki so dovolj velike, da tudi razbijajo stojne valove.
Na nekaterih delih sten pa so aplicirali manjše panele vmes pa elastièni material, da duši stranico.
http://au.yamaha.com/en/products/audio-visual/speaker-systems/speaker-packages/ns-5000/?mode=model
Nadalje ojaèitve niso samo zalepljene - ampak je vsaka s klinom 'zakajlana' kot v žargonu reèemo. Prednapeta, torej.
Material ohišja pa ni MDF, ampak vezana plošèa.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Torej so se temeljito lotili koloracij, ki jih povzroèa škatla tako s svojimi resonancami stranic kot z notranjimi odboji zvoka, ki se vrnejo nazaj na membrano in tako mažejo zvok.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Stara 1000-ka je imela berilij kupole in celulozno membrano wooferja. Sedaj so vse membrane iz istega materiala, kar je pomembno, da slišimo zvok kot celoto in ne da toèno loèimo kdaj se oglaša kateri driver. Kot je primer bil s starim modelom.
_________________
Carpe Diem

[ajka]

[ambasador]

Niso definirali. Imajo pa cel nabor elektronike razliènih proizvajalcev. Mislim da so pri tem temeljiti in sprobajo z vsem živim in so tudi zapisali, da ti zvoèniki niso tako zahtevni kot drugi konkurenti kar se tièe ojaèevalca.

Ta test je spisala cela redakcija - se pravi da je vsak po svoje to testiral, potem so staknili glave in zapisali povzetek. To jim je pogosta praksa.
_________________
Carpe Diem

[ambasador]

Suono No.:506 prinaša tudi intervju z Mark Levinsonom. Preselil se je v Benetke in tam so ga obiskali novinarji.
Iz tistega intervjuja sem smatral, da bo zanimivo za naš forum povzetek njegovih razmišljanj na temo, ki je bila velikokrat predmet debate in tudi polarizacije med nami: PCM ja ali ne.
----------------------------------------------------------------------------------------
Stališèe Mark Levinsona je, da bi digitalno moralo iti na DSD. V isti sapi pravi, da to ni možno, ker ne obstaja DSD studijska oprema :mašine za ekvalizacijo, reverb, kompresijo v DSD naèinu. Nihèe jih ne proizvaja. Zato je prenehal s tem. Kdo še snema direkt iz mikrofona v DSD recorder? Nihèe, pravi. Torej imaš dve možnosti: konverzijo v PCM ali v analogno in potem po procesiranju - nazaj. On je produciral enega najboljših SACD-jev: Live Recordings at Red Rose Music, ma takih strogo DSD plošè je zelo malo.

Zato reèe: èisti DSD je fake, ne obstaja!!! DSD si je izmislil en japonski profesor in ga podaril Sony-u. Ko je izšel prvi SACD, je Mark Levinson poklical v Sony in rekel: hey, this is an PCM ! Kako si to pogruntal? - so ga vprašali. On odgovori: pošljite mi paket SACD-jev ki so èisti DSD pomešani z PCM in vam bom povedal toèno, kateri je kateri.

Tako je bilo. 15 minut je potreboval, da je Sony-u poslal ekzakten seznam kako so posneti SACD-ji. Kako pa to lahko ugotoviš, so bili zaprepadeni pri Sony-u?

V tej toèki Mark Levinson novinarja podvrže testu - za ta test je Paolo Corciulo (direktor Suono revije) že slišal - Levinson pove, da je to odkril en ameriški zdravnik kmalu po prihodu PCM-ja. Gre pa tako:

- iztegneš roko in napneš ramensko mišico (deltoidno) - na roko se aplicira sila, kateri se upiraš s to ramensko mišico. V primeru da poslušaš PCM ta upor zelo oslabi !!

- PCM je stres za možgane, pravi Mark Levinson. Zato je tako. Utruja pri poslušanju in draži. Zato ima raje DSD. Seveda, je slabši, èe je 'okužen' z PCM-jem.
----------------------------------------------------------------------------------------
Ta del intervjuja sem želel posredovati kot razlago (osebno je nimam, samo èutim da je tako) zakaj v nobeni fazi proizvodnje LP ne sme biti Pulse Code Modulation vpleten. Ne pri snemanju, ne pri miksanju, procesiranju, kontroli rezanja ali 3D brizganja LP plošè. Posebej zavajajoèi so remasterji - redki narejeni brez PCM. Zato pozor pri ponovnih izdajah LP-ja. Saj ni niè hudega, samo poslušali tiste plošèe ne boste - razen takoj na zaèetku - bo zelo kmalu samevala tam na polici nabirati prah.
Ko so pri AudioReview delali teste s pretvorbo formata 'on the fly' PCM-DSD, so ugotavljali, da je bistveno bolje narediti to pretvorbo in iti skozi DSD analogni filter (D/A konverzija) - kot pa direktna D/A iz PCM-ja. Kot kaĹľe ni kodiranje problem samo na sebi, ampak A/D: D/A konverzije.

Da se razumemo, ni samo PCM digitalno. Digitalno je tudi DSD - s tem ni problemov - ali, bolje reèeno: DSD ne problematizira nihèe, niti mi analogisti.
Tako da, v primeru presnemavanja LP plošè v digitalni format - naredite to z DSD -jem.
----------------------------------------------------------------------------------------
ps.: naknadno:
Samo za vas:
http://www.arlo.net/forums/viewtopic.php?f=5&t=14006
našel tega dohtarja in njegove ugotovitve in update.
Me je kar zazeblo, ko sem bral: tip je ugotovil da terapije z glasbo zaèenjajo povzroèati nasprotne uèinke !! Ma s èim je to ugotovil? - že z LP -ji, digitalno posnetimi. S prihodom CD se je samo poglobilo. Groza. Zdaj razumem zakaj so digitalisti tako živèni in napadalni ... ma sem se samo hecal, ne mi zameriti. �eprav..
_________________
Carpe Diem

[ambasador]

Ne, ne, to je grozljivo: vidim zapisano to, kar ves èas govorim in èutim:

...When a man comes home stressed after a day’s work and puts on a record of a Schubert piano sonata to help him re-energize, the opposite will occur. He will become more stressed. And he will learn over a period of time that music does not help him to relax as he had expected. ...

In sem èutil, da je temu tako: da je klasièno glasbo ubijal CD, da so godala neposlušljiva, da se hitro utrudi poslušati tudi pri najboljši volji, da dela živènega. Skaèeš od komada do komada, brezupno išèeš emocije..

Na koncu se še najbolj obnese cinn..pauza, bumm..pauza.. Ma je logièno. �imveè tišine je v glasbi, bolj paše digitalnemu.
Tudi povratek lampašev gre pripisati CD-ju. Vsaj nekaj topline, miline, pa èeprav v obliki koloracije paše zraven. Pa lampaške sekcije v CD playerjih, dosti logièna rešitev.
V èasu LP-ja se je zmetalo lampe stran, ni bilo èutiti neke potrebe po njih.
_________________
Carpe Diem

[longplay]

Ta je pa res malo èez les. Psihologija hudega leta 1980.

[ambasador]

[ambasador]

Increasingly over the years, music lovers are turning against PCM – they are feeling what I first demonstrated nearly a quarter-century ago. And they are resisting – proclaiming that it doesn’t sound like, feel like, analog. Cold, no heart. That is to say, untherapeutic.

(We must remember that a generation has probably rarely heard non-PCM music – for it is now so pervasive in concerts halls as “digital reinforcement” as well.) Perhaps now there will be a change.
--------------------------------------------------------------------------------------------
Še en citat. Veliko mladih se odloèa za klasièni gramofon. Kot sem že enkrat prej povzemal neke vire, ki so ugotavljali, da je to generacija, ki je zrasla ob MP3-jih - je morda ravno ta citat razlaga za eksplozijo LongPlay analognega formata??? Pomanjkanje 'duše' - terapevtskega uèinka glasbe?

Jasno da gre stvar preko objektivnih meril za kakovost glasbe. Gre za feeling, za globoke emocije in obèutek izpolnjenosti ob poslušanju priljubljenih skladb.

�e cela generacija tega ni imela - je zanjo odkritje gramofona podobno razodetju. Kar naenkrat se pogled na nepredvidljivo dogajanje HiFi scene jasni.

Najbolj komièno pri tem je nerazumevanje - opremljanje gramofonov z bedno elektroniko za ponovno digitalizacijo glasbe. Nekdo oèitno ne razume - ali noèe razumeti/ v slednjem bi to bila že zarota.
----------------------------------------------------------------------------------------
Ne bom citiral, ma avtor prispevka govori o faktorju, ki vpliva na celo generacijo mladine - s problemi agresivnosti in motnjah v odrašèanju.
_________________
Carpe Diem

[ambasador]

Danes sem si vzel èas, da primerjam dve LP plošèi: Stoltzman v Mozartovih koncertih za klarinet in orkester. RCA red seal, ena analogno posneta in druga digitalni remaster, narejen iz ISTEGA posnetka samo 5 let kasneje.
Pri remsterju se sliši, da so ponovno ekvalizirali instrumente, v bistvu so popravili naprimer violine, ki so v prvi verziji preveè slilile ven pa še kaj se sliši.

Dragi moji, remaster se sliši da je (pohvalno) odpravil napake, ma je prazno zveneè proti originalu. Kljub boljšemu balansu in oèitno bolj pravilni predstavitvi celote. Bom s temi plošèami obiskal še nekaj avdiofilov, da tudi pri njih in v družbi z njimi skupaj ponovno valutiramo slišano.
Digitalni remaster je tale:
https://www.discogs.com/Mozart-English-Chamber-Orchestra-Alexander-Schneider-Richard-Stoltzman-Clarinet-Concerto-K-622-Conce/release/5212846
original pa ta:
https://www.discogs.com/Mozart-English-Chamber-Orchestra-Alexander-Schneider-Richard-Stoltzman-Clarinet-Concerto-K-622-Conce/release/4257910
_________________
Carpe Diem